24. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 10. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-1769/02 z dne 24. 1. 2003 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Trebnjem št. P-1112/01 z dne 11. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po c) točki četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov. Senat za prekrške je njegovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitve 22. člena in tretje alineje 29. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Kršitvi 22. člena in tretje alineje 29. člena Ustave utemeljuje z navedbo, da je v postopku na prvi stopnji predlagal zaslišanje priče, vendar ta dokazni predlog ni bil izveden, pri tem pa niti prvostopni niti drugostopni organ nista obrazložila, zakaj njegovega dokaznega predloga nista upoštevala. Nadalje pritožnik navaja, da je Ustavno sodišče v odločbah št. U-I-380/98 z dne 20. 6. 2002 (Uradni list RS, št. 60/02 in OdlUS XI, 141) ter št. Up-355/02 z dne 13. 2. 2003 (Uradni list RS, št. 21/03) izreklo, da je pravica obdolženca v postopku o prekršku, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, zagotovljena z 22. členom Ustave. Enako zahtevo postavlja tudi 6. člen EKČP. Po mnenju pritožnika je bil pri tej pravici prikrajšan, ker niti on niti njegov zagovornik o zaslišanju priče – policista nista bila obveščena, zato je takšno ravnanje prvostopnega organa nezakonito in protiustavno. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani odločbi in zadevo vrne v novo odločanje.

B.

3.Ustava v 29. členu določa temeljne pravice, ki gredo obdolžencu v kazenskem postopku in katerih namen je, da mu zagotovijo pošteno sojenje pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Po določbi tretje alineje 29. člena Ustave je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist. Točka d) tretjega odstavka 6. člena EKČP določa, da ima, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, ki veljajo za obremenilne priče.

4.Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z določbo 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku.

5.Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Ne glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pa mora po ustavnosodni presoji izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten in za katerega je obramba utemeljila potrebno stopnjo verjetnosti obstoja in pravne relevantnosti. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev, ali če bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.

6.Po presoji Ustavnega sodišča niso utemeljeni pritožnikovi očitki, da mu je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave v povezavi s tretjo alinejo 29. člena Ustave. Pritožnik je na prvi stopnji podal svoj zagovor. V njem je imel možnost predstaviti svoj pogled na dejanski in pravni vidik zadeve. Enako možnost je imel v postopku s pritožbo, ki jo je tudi izkoristil. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta pretehtala njegov zagovor v povezavi z drugimi dokazi ter presojo dokazov in svojo odločitev ustrezno obrazložila. Zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da mu je bilo onemogočeno, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, ker ni bil obveščen o zaslišanju priče-policista. Po Zakonu o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. – ZP) je pritožnik imel možnost sodelovanja v postopku. Pritožnik ni z ničimer izkazal, da mu ta pravica ni bila dana, saj ni izkazal, da bi predlagal svojo prisotnost pri zaslišanju policista. Res pa je pritožnik na zaslišanju pred prvostopenjskim organom predlagal zaslišanje priče I.H., Pritrditi je treba pritožniku, da se Sodnik za prekrške do tega dokaznega predloga v obrazložitvi odločbe ni opredelil. Pritožnik je zato svoj predlog ponovil v pritožbi. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, se je Senat za prekrške do tega dokaznega predloga opredelil, ocenil tudi vse druge navedbe v pritožbi, se do njih opredelil in svojo odločitev tudi obrazložil. Glede na navedeno ni podana kršitev 22. člena Ustave v zvezi s tretjo alinejo 29. člena Ustave

7.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer