Jedro

Po 1. odstavku 278. člena ZUP/86 se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, in določi način izvršbe. Pogoj za izdajo tega sklepa je torej, da je odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva, ter da do izdaje sklepa še ni bila izvršena. S pritožbo zoper ta sklep se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.12.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdal Inšpektorat RS za delo, Enota M.L. z dne 16.4.1997. S tem sklepom je organ prve stopnje ugotovil, da je odločba tožene stranke z dne 29.5.1996 postala dokončna in se dovoljuje njena izvršitev (1. točka izreka). Določil je tudi, da bo izvršba opravljena po 286. členu ZUS/86, kar pomeni, da bo uporabljeno prisilno sredstvo oziroma denarna kazen, če podjetje ne izpolni vseh obveznosti iz odločbe do 6.5.1997 (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je predmet presoje v tem upravnem sporu odločba tožene stranke z dne 22.12.1997. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožena stranka z odločbo z dne 29.5.1996 tožeči stranki med drugim naložila, da mora izpopolniti oziroma dopolniti akt o sistemizaciji delovnih mest z določitvijo poklicev, kot jih opredeljujeta splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93, 9/94, 23/94 in 22/95) in kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo, livarne in kovinsko ter elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91 in 71/94). Za ureditev akta o sistemizaciji delovnih mest je tožena stranka določila rok 20.8.1996. Ker tožeča stranka v postavljenem roku akta o sistemizaciji delovnih mest ni dopolnila, je organ prve stopnje izdal sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je tožeči stranki zagrozil, da bo uporabljena denarna kazen, če do dne 6.5.1997 ne bo izpolnila naložene obveznosti. Sodišče prve stopnje je presodilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep. Akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga je tožena stranka sprejela dne 28.4.1997 ne vpliva na presojo zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16.4.1997, lahko pa v smislu 1. odstavka 281. člena ZUP/86 vpliva na nadaljnji potek upravnoizvršilnega postopka.

Tožeča stranka pritožbo vlaga zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04-UPB). Posebej navaja, da ugotovitev sodišča, da sistemizacija z dne 28.4.1997 na presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16.4.1997 nima vpliva, ni utemeljena in je v nasprotju z dokazi v spisu. Očitno je, da sta se tako inšpektorat kot tudi ministrstvo v postopku izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe spustila v obravnavanje ureditve iz navedene sistemizacije ter sta se na njene rešitve sklicevala pri obrazložitvi svojih odločitev, ki pa so neutemeljene in nasprotju z dokazi in veljavnimi predpisi. Sklep o dovolitvi izvršbe je bil namreč izdan po tem, ko je organ prve stopnje pregledal pripravljeno sistemizacijo delovnih mest, ki jo je nato v povsem identični obliki dne 28.4.1997 tožeča stranka tudi sprejela. Da je tožena stranka pregledala sistemizacijo, izhaja že iz same obrazložitve sklepa o dovolitvi izvršbe 16.4.1997, v katerem je ugotovila, da pripravljeni akt o sistemizaciji delovnih mest ne upošteva branžne kolektivne pogodbe. Tožeča stranka pa takšnim ugotovitvam ugovarja.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo utemeljene razloge. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet presoje v tem upravnem sporu odločba tožene stranke z dne 22.12.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 16.4.1997. Navedeni sklep o dovolitvi izvršbe se nanaša na odločbo tožne stranke z dne 29.5.1996, v kateri je ta za izpolnitev naloženih ukrepov določila rok 20. 8.1996. Po 1. odstavku 278. člena ZUP/86 se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, in določi način izvršbe. Pogoj za izdajo tega sklepa je torej, da je odločba, ki naj se izvrši, izvršljiva, ter da do izdaje sklepa še ni bila izvršena. S pritožbo zoper ta sklep se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe. Kdaj odločba postane izvršljiva, je opredeljeno v 2. odstavku 270. člena ZUP/86. Tožeča stranka pa ne ugovarja izvršljivosti odločbe z dne 29.5.1996 niti ne ugovarja načinu izvršbe, kot ga določa navedeni sklep o dovolitvi izvršbe, ki določa, da bo na podlagi 286. členu ZUP/86 uporabljeno prisilno sredstvo oziroma denarna kazen, če tožeča stranka ne izpolni vseh obveznosti do 6.5.1997. Tožeča stranka se sklicuje na akt o sistemizaciji delovnih mest, za katerega sama pove, da ga je sprejela 28.4.1997, s katerim naj bi izpolnila naložene obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da navedeni akt o sistemizaciji ne vpliva na presojo zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16.4.1997, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno in ni v nasprotju z dokazi v spisu. V trenutku izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe akt o sistemizaciji še ni bil sprejet, zato ne vpliva na njegovo zakonitost. Prav tako na zakonitost spornega sklepa ne vplivajo navedbe, da je inšpektor pred njegovo izdajo pregledal pripravljeno sistemizacijo delovnih mest, ki jo je nato v povsem identični obliki dne 28.4.1997 tožeča stranka tudi sprejela, saj je bil v trenutku izdaje sklepa navedeni akt zgolj pripravljen ne pa še sprejet, zato ne pomeni izpolnitve. Iz tega razloga v obravnavanem postopku tudi ni podlage za presojo, ali navedeni akt o sistemizaciji ustreza izpolnitvi obveznosti, kot je bila tožeči stranki naložena z odločbo z dne 29.5.1996. Res je, da sta se tako organ prve stopnje kot tudi tožena stranka navedeno sistemizacijo obravnavala tudi z vidika, ali ta ustreza izpolnitvi obveznosti, vendar po presoji pritožbenega sodišča takšno ravnanje organov ne vpliva na zakonitost izpodbijanega akta, zato pritožbi iz tega razloga ni ugodilo.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.