Jedro

Procesna predpostavka za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS je poleg vložene tožbe med drugim tudi dokaz, da je tožnik predlagal pristojnemu upravnemu organu začasno zadržanje izvršitve izpodbijane odločbe, pa je ta organ predlog zavrnil oziroma o njem ni odločil v 7 dneh.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala začasno zadržanje izvršitve upravnega akta, s katerim ji je bila naložena izterjava neplačane denarne kazni, ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka, to je, ker tožeča stranka ni predhodno zahtevala zadržanja izvršitve upravnega akta od organa, ki je ta akt izdal, in sicer na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) . Predlog je zavrnilo na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS.

Zoper prvostopni sklep se tožeča stranka pritožuje. Meni, da je ta procesna predpostavka izpolnjena, saj je predlog za odlog izvršbe večkrat naslovila na pristojni upravni organ, vendar brez uspeha. V zvezi s tem pritožbi prilaga kot dokazila svoje vloge z dne 21.7.2004, 30.9.2004 in 28.10.2004. Zato meni, da je stališče prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru napačno, najmanj pa preuranjeno, glede na pritožbi priložena dokazila, pa tudi zgrešeno. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, s tem da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni navedla, na podlagi katere določbe ZUS predlaga izdajo začasne odredbe, je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno sklenilo, da predlaga izdajo začasne odredbe na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS. Po tej določbi pa lahko tožnik zahteva odložitev izvršitve upravnega akta od sodišča le, če je predhodno iz enakih razlogov zahteval odložitev izvršitve upravne akta od pristojnega upravnega organa po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS. V 2. odstavku 30. člena ZUS je namreč določeno, da organ, ki je pristojen za izvršbo, odloži na tožnikovo zahtevo izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe, če bi se z izvršbo prizadela tožniku težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Zahtevi za odložitev izvršbe je treba priložiti dokaz o vložitvi tožbe.

Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjevala, da je predhodno že predlagala zadržanje izvršitve akta pri pristojnem organu, niti o tem ni predložila nobenih dokazov. Dokaze je priložila šele pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. To pa je po določbi 1. odstavka 71. člena ZUS nedopustna pritožbena novota, saj tožeča stranka niti ne zatrjuje, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prvi stopnji. Tudi sicer pa so predloženi dokazi iz časa pred vložitvijo tožbe. Tožnik je po predloženih sodnih spisih tožbo na upravno sodišče vložil priporočeno po pošti 15.3.2006, torej v zvezi s to tožbo zadržanja izvršitve odločbe po 2. odstavku 30. člena ZUS s predloženimi dokazi, ki so iz leta 2004, niti ni mogel predlagati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 69. v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.