Jedro

Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.

Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.

Dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Zakon namreč pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovor stečajne dolžnice z dne 15.12.2016 (r. 72) in ohranilo v veljavi dopolnilni sklep z dne 1.12.2016 k sklepu o prodaji – dodatnemu z dne 22.9.2016 (r. 71) in (2.) zavrnilo zahtevo stečajne dolžnice za razrešitev upravitelja z dne 15.12.2016 (r. 72).

RAZLOGI: (1.) Z dopolnilnim sklepom z dne 1.12.2016 dopolnili sklep z naložitvijo, da mora dolžnica v 3 mesecih izprazniti nepremičnino in jo izročiti upravitelju. S sestro, ki je tudi v stečaju, sta lastnici vsaka do ½. Upravitelja sta dala hkraten predlog. Dolžnica podala ugovor, da ni potrebe po prodaji stanovanja, saj se vsi dolgovi lahko poplačajo iz terjatve do A. S., ki znaša več kot 100.000,00 EUR, upravitelj pa ni poskrbel za izterjavo in očitno dela v njeno škodo, zato je predlagala tudi njegovo razrešitev. Sklep je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP. S sestro živita skupaj, obe v stečaju, potek skupna prodaja. Prodaja terjatve je bila že dvakrat neuspešna, vodi se postopek njene izterjave – predznamovana je bila zastavna pravica na nepremičninah A. S., ni pa realno pričakovati, da bo izterjava uspešna. Sam sklep o prodaji pa je pravnomočen, družinske in osebne okoliščine stečajne dolžnice niso ovira za prodajo. (2.) Dolžnica je tudi že podala predlog za razrešitev – s sklepom 22.11.2016 zavrnjena, pravnomočno. Že tam je navedlo vse razloge in se nanje sklicuje. Nove zahteve ne utemeljuje z nobenimi novimi okoliščinami.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da ni potrebe po prodaji njenega stanovanja in po izselitvi. Vsi njeni dolgovi se lahko poplačajo iz terjatve do A. S. Zato bi bilo nujno menjati stečajnega upravitelja, da bi lahko stečajni postopek potekal pravilno in zakonito. Višje sodišče naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 22.9.2016 izdalo sklep o prodaji stanovanja stečajne dolžnice in njene sestre ..., nad katero prav tako teče postopek osebnega stečaja (opr. št. St .../2014). Odločeno je bilo, da se premoženje prodaja kot celota, vsaka od stečajnih dolžnic pa je njegova lastnica do ½. Ta sklep je pravnomočen.

5. Iz spisa, pa tudi iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da stečajna dolžnica v stanovanju, ki se prodaja, stanuje skupaj s svojo sestro. V takem primeru, o se prodaja stanovanje, v katerem stečajni dolžnik stanuje kot lastnik, se v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku s sklepom o prodaji naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanja kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.

6. Stečajni dolžnici pa višje sodišče še pojasnjuje, da je upravitelj dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov (primerjaj 97. in 98. člen ZFPPIPP). Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Upravitelj unovčuje tudi terjatev do A. S., na katero se sklicuje dolžnica, kar pa ne pomeni, da ni dolžen prodati tudi stanovanja, ki prav tako predstavlja stečajno maso.

7. Iz navedenega tudi izhaja, da upravitelj deluje v tem postopku zakonito in pravilno. Pri tem pa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o dolžničinem predlogu za "zamenjavo upravitelja" odločalo vsebinsko, kar sicer ni pravilno. Sodišče namreč o razrešitvi upravitelja odloča po uradni dolžnosti, kadar samo oceni, da obstajajo razlogi za razrešitev upravitelja, ali na zahtevo upniškega odbora (ki v tem postopku ni oblikovan) ali pa na zahtevo upnika (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP). Dolžnik pa nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Zakon namreč pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika (tako tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani Cst 1/2014 z dne 7.1.2014, Cst 532/2014 z dne 18.11.2014 in Cst 503/2015 z dne 8.9.2015, torej gre za usklajeno sodno prakso). Zato bi sodišče prve stopnje predlog dolžnice za razrešitev upravitelja moralo zavreči. Vendar pa s stališča pritožnice ničesar ne spremeni dejstvo, da je bil njen predlog zavrnjen in ne zavržen. Napačna bi bila lahko le odločitev, ko bi bilo predlogu celo ugodeno, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.