Jedro

Zoper določitev vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo s sklepom dne 10. 2. 2023, ni bila dopustna pritožba (drugi odstavek 31. člena ZST-1), končni sklep, zoper katerega je možen ugovor tudi zoper določeno vrednost spornega predmeta, pa je, po stališču VSRS sklep o ustavitvi postopka kot končna odločba, v okviru katere je tovrstna pritožba dovoljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se:

1.sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 2. 2023 (določitev vrednosti predmeta postopka) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek,

2.sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 3. 2023 (ustavitev postopka) razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek, ker tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni plačala sodne takse (tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 188. člena istega zakona).

2.Zoper ta sklep vlaga pravočasno in dovoljeno pritožbo tožeča stranka iz razloga njegove nepravilnosti in nezakonitosti s predlogom, da se njeni pritožbi ugodi ter izpodbijani plačilni nalog razveljavi ter ugotovi, da je sodna taksa v celoti plačana oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev obstoja terjatve in ločitvenih pravic, ki jih je tožena stranka prerekala v stečajnem postopku, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. St 763/2019, na podlagi česar je sodišče dne 5. 1. 2023 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse 210,00 EUR, kar je tožeča stranka takoj poravnala. V nadaljevanju je sodišče 10. 2. 2023 izdalo sklep, s katerim je na novo določilo vrednost spora v znesku 546.305,69 EUR ter dne 16. 2. 2023 izdalo plačilni nalog za doplačilo neplačane oziroma premalo plačane sodne takse. Zoper odločitev o določitvi vrednosti spora tožeča stranka ni imela pravnega sredstva, sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom 16. 2. 2023 ni poravnala, zato je sodišče njeno tožbo štelo za umaknjeno, kar je nepravilno in nezakonito. Napačna je odločitev sodišča, ko je ocenilo vrednost spornega predmeta v konkretni zadevi na znesek 546.305,69 EUR, saj gre za ugotovitveno tožbo, pri kateri vrednost spora ni mogoče kar enačiti z vrednostjo terjatve, katere ugotovitev se zahteva. Ker gre za ugotovitveno tožbo, je višina vrednosti spornega predmeta odraz interesa tožeče stranke, ki ga lahko sama poljubno oceni, kar še posebej velja za nedenarne zahtevke, za kar gre v obravnavanem postopku, enako stališče pa zavzema tudi sodna praksa1. Tožeča stranka je vrednost ocenila na podlagi tretjega odstavka 30. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), saj iz podatkov, ki jih ima na razpolago, ne more ugotoviti, v kolikšnem deležu, če sploh, bo v stečajnem postopku lahko poplačana, zaradi česar drugačne ekonomske vrednosti, ki spor predstavlja zanjo, ne more oceniti. Sodišče je napačno postopalo, da je ni pozvalo, da podrobneje pojasni, na kakšni podlagi je ocenilo vrednost spornega predmeta, glede na to, da gre za ugotovitveni tožbeni zahtevek, zoper sklep, s katerim je sodišče ocenilo vrednost spornega predmeta, pa ni imela pravice do pritožbe. Vse kar bo tožeča stranka z uspehom v tej pravdi dobila, je zgolj pravica do sodelovanja pri razdelitvi splošne razdelitvene mase, iz katere bo glede na njeno višino prejela določen odstotek svoje terjatve, sorazmerno z višino terjatev drugih upnikov. Nadeja se določenega poplačila iz stečajne mase, vendar je že v tem trenutku jasno, da tega ne more pričakovati v višini terjatve, ki se ugotavlja, zato premoženjskega interesa v tem trenutku ni mogoče oceniti drugače, kot je to storila v tožbi. Ker ni znano kolikšna je stečajna masa in v kolikšnem deležu bo tožeča stranka sploh lahko poplačana, je edina zakonita določitev vrednosti spornega predmeta 3.500,00 EUR, kar pomeni, da je bila sodna taksa v celoti plačana, sodišče pa ne bi smelo tožbe šteti kot umaknjene ter postopka ustaviti. Stroškov ne priglaša.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V zadevi je odločila sodnica posameznica, kar je skladno z določbo prvega odstavka 366.a člena ZPP.

5.Kronološki pregled zadeve pokaže, da:

-tožeča stranka je 14. 12. 2022 vložila tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve in uveljavitve ločitvene pravice z navedbo vrednosti predmeta postopka 3.500,00 EUR,

-upoštevaje s strani tožeče stranke navedeno sporno vrednost, je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog 20. 12. 2022 za plačilo sodne takse za tožbo 210,00 EUR, ki jo je tožeča stranka poravnala,

-sodišče prve stopnje je s sklepom 10. 2. 2023 sodno določilo vrednost predmeta postopka v višini 546.305,69 EUR,

-sodišče prve stopnje je 16. 2. 2023 izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse za tožbo 6.315,00 EUR,

-tožeča stranka je plačilni nalog prejela 17. 2. 2023, zoper njega pa ni ugovarjala, po izteku ugovornega roka pa tudi ni (do)plačala sodne takse,

-sodišče prve stopnje je s sklepom 17. 3. 2023 postopek ustavilo (zaradi premalo plačane sodne takse za tožbo, ki se posledično šteje, do taksa ni plačana),

-zoper ta sklep je tožeča stranka vložila pravočasno in dovoljeno pritožbo,

-sodišče druge stopnje je s sklepom dne 5. 6. 2023 pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo,

-tožeča stranka je 10. 2. 2024 vložila revizijo,

-Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom 11. 2. 2025, III Ips 6/2024 reviziji ugodilo in sklep sodišča druge stopnje razveljavilo ter mu vrnilo zadevo v novo odločanje,

-sodišče druge stopnje v ponovljenem pritožbenem postopku ponovno odloča o vloženi pritožbi tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka (17. 3. 2023).

6.VSRS je v prej citiranem sklepu, s katerim je odločilo o reviziji, stališče, ki je bilo zavzeto v sodni praksi, da je končna oziroma incidenčna odločba v zvezi s sklepom o določitvi vrednosti spornega predmeta po prvem odstavku 31. člena ZST-1 (nov) plačilni nalog, ki ga izda sodišče po 34. členu ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZST-1 v primeru spremembe vrednosti predmeta spora med postopkom ter je plačilnemu nalogu za doplačilo sodne takse, ki ga sodišče izda na podlagi sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta, mogoče ugovarjati tudi iz razloga, da vrednost spornega predmeta v sklepu o določitvi predmeta spora iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 ni določena pravilno in je sodna taksa odmerjena previsoko, sicer pa se bo na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena v primeru neplačila sodne takse2. Odločilo je, da je treba določila drugega odstavka 31. člena ZST-1 v zvezi s tretjim odstavkom 363. člena ZPP razlagati tako, da je dopustno pritožbene razloge zoper sklep o določitvi vrednosti predmeta postopka, na podlagi katerega je sodišče izdalo nov plačilni nalog za doplačilo sodne takse, uveljavljati v okviru pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka. Ker se sodišče druge stopnje do pritožbenih očitkov o nepravilno določeni novi vrednosti predmeta postopka ni opredelilo, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo (pravilno sklep) sodišča druge stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Glede odločitve o sklepu sodišča prve stopnje z dne 10. 2. 2023:

7.Glede na vse izpostavljeno, je naloga sodišča druge stopnje v predmetnem pritožbenem postopku, da se opredeli tudi do pritožbenih očitkov o nepravilno določeni novi vrednosti predmeta postopka, o kateri je odločilo sodišče prve stopnje v tej zadevi s sklepom 10. 2. 20233.

8.Določitev nove vrednosti predmeta postopka, ki ga je sodišče prve stopnje iz v tožbi navedene v vrednosti 3.500,00 EUR, zvišalo na 546.305,69 EUR, temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka vrednost predmeta postopka ocenila prenizko. V stečajnem postopku nad družbo A. d.o.o. - v stečaju, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod St 763/2019, je prijavila terjatev 1.092.611,39 EUR, ki je v celoti zavarovana z ločitveno pravico (kar je navedla sama tožeča stranka), ki pa je (kot izhaja iz končnega seznama) prerekana v delu, ki presega znesek 546.305,70 EUR. Posledično je sodišče prve stopnje vrednost spora iz 3.500,00 EUR zvišalo na 546.305,70 EUR, znesek pa predstavlja razliko med prijavljeno in neprerekano terjatvijo. Odločitev je sprejelo na podlagi prvega stavka prvega odstavka odstavka 31. člena ZST-14.

9.Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZST-1 lahko sodišče v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost po tem, ko jo na primeren način preveri, zoper katerega je skladno z drugim odstavkom 31. člena ZST-1 dopustna posebna pritožba le, če se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Zoper določitev vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo s sklepom dne 10. 2. 2023, ni bila dopustna pritožba (drugi odstavek 31. člena ZST-1), končni sklep, zoper katerega je možen ugovor tudi zoper določeno vrednost spornega predmeta, pa je, po stališču VSRS sklep o ustavitvi postopka kot končna odločba, v okviru katere je tovrstna pritožba dovoljena.

10.V obravnavanem primeru je vložena tožba zaradi ugotovitve obstoja prerekanja terjatve in uveljavitve ločitvene pravice, pri čemer je tožeča stranka kot sporno vrednost navedla 3.500,00 EUR.

11.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za ugotovitveno tožbo, kar pomeni, da gre za nedenarni zahtevek, glede katerega ima tožeča stranka pravico, da svoj interes sama oceni, to pa na način, da v tožbi navede vrednost spornega predmeta. Ker gre za ugotovitveno tožbo, v kateri je postavljen nedenarni zahtevek, nista enaka pravni in ekonomski interes tožeče stranke5. V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja primernih in oprijemljivih opornih točk za določitev njihove vrednosti niti po prostem preudarku, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano6.

12.Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje določilo novo vrednost predmeta postopka, ki ga je navedla v tožbi, ne da bi poprej dalo tožeči stranki možnost, da se o vrednosti spornega predmeta izjasni, kar pomeni, da ji je odvzelo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo v pritožbi tožeča stranka izrecno uveljavlja. Navaja, da je prepričana, da bi jo sodišče v konkretni zadevi moralo pozvati, da podrobneje pojasni, na kakšni podlagi je ocenila vrednost spornega predmeta, saj gre v konkretnem primeru za ugotovitveni tožbeni zahtevek, pri katerem je ocena vrednosti spora stvar presoje tožeče stranke.

13.V posledici navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke zoper sklep o določitvi višine vrednosti spornega predmeta z dne 10. 2. 2023 ugodilo in sklep razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (točka 1 izreka). Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

14.V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej pridobiti izjavo tožeče stranke o razlogih v tožbi ocenjene vrednosti spornega predmeta, posledično pa bodisi sprejeti vrednost v višini, kot jo je tožeča stranka ocenila, bodisi, v kolikor bo ocenilo, da kljub temu obstaja utemeljen sum, da je tožeča stranka vrednost spora ocenila prenizko, (ponovno) določiti pravo vrednost predmeta postopka (prvi odstavek 31. člena ZST-1) in izdati nov plačilni nalog.

Glede odločitve v sklepu sodišča prve stopnje z dne 17. 3. 2023:

15.S sklepom z dne 17. 3. 2023 je sodišče prve stopnje postopek ustavilo iz razloga, ker tožeča stranka ni doplačala sodne takse po plačilnem nalogu z dne 16. 2. 2023, s katerim jo je pozvalo za doplačilo sodne takse (razlika med prvotno s strani tožeče stranke določeno vrednostjo spornega predmeta in sodno določeno vrednostjo spornega predmeta). Ker se premalo plačana sodna taksa šteje, kot da sodna taksa ni bila plačana, je sodišče prve stopnje, ob dejstvu, da tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP), ter posledično izdalo sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP).

16.Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 2. 2023 o določitvi vrednosti predmeta postopka v višini 546.305,69 EUR razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, zato pogoji iz tretjega v zvezi z drugim odstavkom 105.a člena ZPP niso bili izpolnjeni. Posledično je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka z dne 17. 3. 2023 razveljaviti (točka 2 izreka). Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

-------------------------------

1VSC sklep Cp 1317/2002 z dne 5. 2. 2003, VSM sklep I Cpg 149/2016 z dne 6. 5. 2016, VSL sklep I Cpg 677/2012 z dne 1. 10. 2013.

2Glej točko 17 in opombo 9 (citirana številna sodna praksa) obrazložitve sklepa VSRS III Ips 6/2024 z dne 11. 2. 2025 (red. št. 61 do 64 spisa).

3Glej red. št. 10 do 12 spisa.

4Glej točko 3 in 4 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje z dne 10. 2. 2023 (zap. št. 10 do 12 spisa).

5Glej VSM sklep I Cpg 149/2016 z dne 6. 5. 2016.

6Glej VSL sklep I Cpg 677/2012 z dne 1. 10. 2013.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 30, 30/3, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34, 105a, 105a/3, 188, 188/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105, 105/3, 363, 363/3, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.