Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ je pri svoji odločitvi napačno ugotovil dejansko stanje, ko je upošteval, da iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je tožnik upravičen do denarnega nadomestila za mesec december 2014 v višini 529,50 EUR neto. Za mesec december 2014 bi namreč moral na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje upoštevati le denarno nadomestilo od dne 4. 12. 2014 ter do 31. 12. 2014. Za čas do 4. 12. 2014 odločba Zavoda RS za zaposlovanje, na katero je svoje ugotovitve oprl organ, ni relevanten dokaz.
Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Zagorje ob Savi, št. 130-14/2015-6 z dne 31. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.
1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za priznanje pravice do veteranskega dodatka. V obrazložitvi je navedel, da ima v skladu s 6. in 8. členom Zakona o vojnih veteranih (ZVeT) pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala popolna izguba delovne zmožnosti in delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek, ki za leto 2015 znaša 497,15 EUR. Na podlagi določb Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) je ugotavljal prejemke upravičenca na podlagi odločbe pristojne območne službe Zavoda RS za zaposlovanje in ugotovil, da je stranki priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 25 mesecev od 4. 12. 2014 do 3. 11. 2017. Po navedeni odločbi denarno nadomestilo za mesec december 2014 znaša 676,26 EUR bruto oziroma 525,50 EUR neto. Ker se na podlagi prvega odstavka 49. člena ZVojI upoštevajo prejemki v neto zneskih iz decembra preteklega leta, upošteva denarno nadomestilo iz decembra 2014, ki je višje od z zakonom predvidenega, zato je zahtevo zavrnil. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Tožnik v zvezi z izpodbijano odločbo navaja, da je iz določbe 49. člena ZVojI razvidno, da se za določitev pravice in odmero višine veteranskega dodatka upoštevajo prejemki in dohodki iz decembra preteklega leta. Iz odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je razvidno, da je zaradi stečaja delodajalca A. d.d. od dne 4. 12. 2014 dalje brezposelna oseba, denarnega prejemka oziroma nakazila za transakcijski račun v decembru ni bilo, stečaj, zaposlitev preneha, dohodka ni več. V odločbi je navedeno, da ima priznano denarno nadomestilo med brezposelnostjo za čas 25 mesecev od 4. 12. 2014 dalje, prve tri mesece znaša nadomestilo 529,50 EUR neto, naslednji meseci 397,13 EUR in nato 330,96 EUR neto. Prvostopni organ je kot redni denarni prejemek za mesec december upošteval mesečno denarno nadomestilo zavoda za zaposlovanje za čas od 4. 12. 2014 do 3. 1. 2015, ki znaša 529,50 EUR, dejansko denarno nadomestilo za mesec december 2014, pa znaša 486,91 EUR neto, kot je razvidno iz priložene mesečne kartice zavoda. Prvostopni organ zato ne bi smel upoštevati še dela denarnega nadomestila iz naslednjega meseca, januarja. ZVeT v 49. členu določa, da je potrebno upoštevati samo prejemke iz decembra preteklega leta, kar pomeni dejansko izplačano denarno nadomestilo za mesec december 2014, v višini 486,91 EUR neto. Zato izpolnjuje cenzus za priznanje veteranskega dodatka. Predlaga odpravo prvostopne odločbe.
4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri ugotoviti, da prejemek – nadomestilo, do katerega je tožnik upravičen za mesec december, presega osnovo za odmero veteranskega dodatka, ki je v višini 497,15 EUR.
5. Tožba je utemeljena.
6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa, ki je zavrnil zahtevek tožnika za priznanje pravice do veteranskega dodatka. Pogoje za prejem veteranskega dodatka določata 6. in 8. člen ZVeT, ki določata, da ima pravico do veteranskega dodatka vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njem nastala popolna izguba delovne zmožnosti in delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za veteranski dodatek, ki za leto 2015 znaša 497,15 EUR.
7. Glede na 12. člen ZVeT se glede odmere in usklajevanja veteranskega dodatka uporablja ZVojI, ki v 47. členu določa, kateri prejemki se štejejo za relevantne ter v 49. členu, da se prejemki upoštevajo v neto zneskih iz decembra preteklega leta. Navedena določba 49. člena ZVojI je v obravnavani zadevi relevantna za ugotovitev, ali je bila višina prejemkov tožnika v decembru 2014 višja od 497,15 EUR, kar bi pomenilo, da je tožnik s svojimi prejemki presegel premoženjski cenzus določen v tem členu, saj prvi odstavek 51. člena ZVoI še določa, da sprememba višine prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka od 1. januarja tekočega koledarskega leta.
8. Ni sporno v zadevi, da je tožnik vpisan v evidenco vojnih veteranov pri pristojnem upravnem organu, da živi sam ter da izpolnjuje starostni pogoj. V zvezi z ugotovitvijo, ali tožnik izpolnjuje tudi premoženjski cenzus, ker gre za nadomestilo za prvi mesec brezposelnosti, ki se je pričel s 4. 12. 2014 in iztekel 3. 1. 2015, se je organ oprl na odločbo Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, iz katere izhaja, da je tožniku priznana pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost za čas 25 mesecev, od 4. 12. 2014 do 3. 1. 2017. V prvih treh mesecih je določeno nadomestilo v višini 529,50 EUR neto, v naslednjih devetih mesecih 397,13 EUR neto in po dvanajstih mesecih 330,96 EUR neto. V zvezi z citiranim dokazilom – odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, pa je organ napačno ugotovil dejansko stanje, ko je štel, da nadomestilo v višini 529,50 EUR neto pripada tožniku za celoten mesec december. Namreč iz 1. točke izreka odločbe Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da tožniku denarno nadomestilo med brezposelnostjo pripada od 4. 12. 2014. Organ je napačno zaključil, da po navedeni odločbi tožniku pripada denarno nadomestilo za mesec december 2014 v višini 529,50 EUR neto (nadomestilo za prve tri mesece), relevanten je dohodek iz decembra 2014. Tudi drugostopni organ napačno zaključuje, da je bil tožnik v mesecu decembru upravičen do nadomestila v višini 529,50 EUR neto. Tožnik je bil upravičen v mesecu decembru do nadomestila zgolj od 4. 12. 2014, kot to jasno izhaja iz odločbe, mesec december pa se je zaključil z dnem 31. 12. 2014. Na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje je tožnik upravičen do nadomestila za brezposelnost za čas 25 mesecev, ki pa teče od 4. 12. 2014 do 3. 11. 2017. 9. Upravni organ je pri svoji odločitvi torej napačno ugotovil dejansko stanje, ko je upošteval, da iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje izhaja, da je tožnik upravičen do denarnega nadomestila za mesec december 2014 v višini 529,50 EUR neto. Kot izhaja iz prejšnjega odstavka, bi moral namreč upoštevati za mesec december 2014, na podlagi odločbe Zavoda RS za zaposlovanje, le denarno nadomestilo od dne 4. 12. 2014 ter do 31. 12. 2014. 10. Za čas do 4. 12. 2014 odločba Zavoda RS za zaposlovanje, na katero je svoje ugotovitve oprl organ, ni relevanten dokaz. V ponovnem postopku bo moral organ upoštevati stališče sodišča, glede presoje dokaza, ki se nanaša na odločbo Zavoda RS za zaposlovanje. Kolikor bo menil, da je tožnik pridobil kakršnekoli upoštevne dohodke v mesecu decembru do 4. 12. 2014, bo moral dopolniti dejansko stanje in na podlagi teh ugotovitev ponovno odločiti, drugače pa upoštevati za mesec december zgolj sorazmeren del nadomestila, ki tožniku pripada za prvi mesec brezposelnosti.
11. Ker je dejansko stanje v obravnavani zadevi nepravilno ugotovljeno ter je bilo zato tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.