Jedro

Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 29. 2. 2016. 2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbo vložila tožena stranka ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo ugodi.

3. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

4. Stališče sodišča prve stopnje, da je treba ob presoji predloga za taksno oprostitev pravne osebe upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje, je pravilno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz podatkov javno objavljene bilance tožene stranke na dan 31. 12. 2014 izhaja, da ima tožena stranka za skoraj 250.000,00 EUR kratkoročnih sredstev, okrog 221.000,00 dolgoročnih finančnih naložb in nekaj več kot 300,00 EUR denarnih sredstev. Tožena stranke je imela na dan 31. 12. 2014 bilančni dobiček v višini 5.999,00 EUR in čisti poslovni izid v višini 1.508,11 EUR.

5. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da blokada transakcijskega računa, brez pojasnila o razlogih za nemožnost vnovčenja premoženja, ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse. Blokada transakcijskega računa izkazuje le občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, zaradi katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.

6. Tožena stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navajala le, da nima dovolj likvidnostnih sredstev za plačilo takse in teh sredstev ne more zagotoviti takoj, kar je razvidno iz registra transakcijskih računov.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je takšna trditvena podlaga pomanjkljiva in ne omogoča ugoditve predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Ker so bile trditve tožene stranke v zvezi z njenim premoženjskim in finančnim stanjem ohlapne in pomanjkljive, niso omogočile ugoditve predlogu za obročno plačilo in odlog plačila sodne takse v sorazmerno nizkem znesku 40,80 EUR. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje navedb tožene stranke v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni upoštevala.

8. Tožena stranka šele v pritožbi navaja, da premoženje tožene stranke, ki predstavlja terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v drugem pravdnem postopku, v tako kratkem času ni vnovčljivo, zato sodne takse iz tega naslova ne more plačati. Trditev, ki jih je v zvezi s tem tožena stranka podala v pritožbi, pritožbeno sodišče glede na prvi odstavek 337. člena ZPP ni upoštevalo. Poleg tega so te trditve tožene stranke tudi povsem pavšalne.

9. Sodišče prve stopnje je trditve tožene stranke o likvidnostnih težavah oziroma pomanjkanju denarnih sredstev na transakcijskem računu v zvezi z odlogom oziroma obročnim plačilom sodne takse upoštevalo in zadostno obrazložilo, zakaj predlog tožene stranke ni utemeljen. Bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v obravnavanem primeru nista podani.

10. Ker tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti in v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno vnovčiti svojih sredstev, predlog za odlog oziroma oprostitev sodne takse ne more biti uspešen.

11. Pritožba tako ni utemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).