Jedro

Če upnik v več predlogih zahteva izvršbo zaradi različnih posegov dolžnika na njegovo parcelo, gre za naknadno objektivno kumulacijo izvršilnih predlogov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov izvršilni predlog z dne 22.4.1994, ki je bil vložen 25.4.1994 pod opr. št. I I ..... Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da je povsem enak predlog že vložen in se vodi pod opr. št. I ....., kjer postopek zaradi oteženega vročanja dolžniku še ni končan.

Proti temu sklepu se je pravočasno pritožil upnik zaradi absolutne bistvene kršitve postopka in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da se dolžnik ne drži prepovedi posegov na parc. št. 1973 in 1976/2 k.o. Ž. in vsakih nekaj mesecev poseže nanju. Tako je postavil količke in je sodišče na upnikov predlog dne 28.1.1994 dovolilo izvršbo dne 17.5.1994 pod opr.

št. I I ..... Nato je dolžnik poškropil zemljišče s strupom in upnik je vložil predlog za izvršbo dne 22.4.1994, toda sodišče prve stopnje je predlog zavrglo. Po pritožnikovem mnenju je to storilo brez zakonite podlage, saj dolžnik ne more ugovarjati litespendence. Graja tudi vodenje izvršilnega postopka, ki teče po določilu 225. člena Zakona o izvršilnem postopku. Po njegovem sodišče ne bi smelo nadaljevati postopka I I..... z novimi izvršbami, zlasti pa ni razlogov za dovolitev izvršbe na podlagi predloga z dne 28.1.1994 in za hkratno zavrženje predloga z dne 22.4.1994. Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je 25.4.1994 vložil izvršilni predlog po določilu 226. v zvezi z 225. čl. Zakona o izvršilnem postopku. Kot izhaja iz izvršilnega naslova, se mora dolžnik vzdržati vsakršnih posegov v lastninsko pravico upnika na njegovih parcelah št. 1976/2 in 1973 k.o. Ž., zlasti odkopavanja zemlje, kamenja, brežine, uničevanja žive meje in košnje. Toda iz navedb v izvršilnih predlogih izhaja, da se dolžnik tega ne drži. Tako naj bi v zadevi I ..... skopal jarek in z barvo označeval drevesa, v zadevi I I .....

postavil lesene količke in zgazil teren, v tej pravdi pa naj bi v marcu ali aprilu z živim apnom posipal po upnikovem svetu ter okrog 1.4.1994 s strupom poškropil upnikovo zemljišče in uničil na njem raslo travo, živo mejo in povzročil sušenje oreha. Očitno je, da posamezni posegi niso enaki, kakor je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je zaradi litispendence zavrglo zadevo. V bistvu gre za naknadno objektivno kumulacijo izvršilnih predlogov, ki bi jih kazalo obravnavati skupaj.

Ker je torej pritožba utemeljena, je sodišče druge stopnje po določilu 3. točke 380. čl. Zakona o pravdnem postopku razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pri svojem odločanju je uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92) na podlagi 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78-27/90 in RS št. 55/92). Oba zakona je uporabilo na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. čl. ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 33/91-I-45/I/94).