Jedro

V postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, ima stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko nato tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo, s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v celoti v veljavi sklep istega sodišča o izvršbi, opr. št. I 061/1759 z dne 24.1.2007, v katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki 609,81 EUR s pripadki in stroške izvršilnega postopka v znesku 108,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.1.2007 dalje, toženi stranki je naložilo še plačilo nadaljnjih stroškov pravdnega postopka v znesku 232,50 EUR s pripadajočimi obrestmi.

Proti sodbi vlaga laično pritožbo tožena stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Zavzema se za spremembo sodbe z zavrnitvijo celotnega tožbenega zahtevka. V obrazložitvi priznava, da je na podlagi sklenjene pogodbe uporabila storitve omrežja mobilne telefonije GSM in navaja da je na podlagi pogodbe, ki jo je sklenila s tožečo stranko zagotovljena cena 5,00 SIT za minuto za potrebe v lastnem omrežju. Vendar pa tožeča stranka v nasprotju z določili pogodbe na celotnem slovenskem ozemlju ni zagotovila signala. Kljub temu, da tožena stranka nikoli ni bila v tuji državi, se je večkrat zgodilo, da se je v bližini slovenske meje vklopil tuj operater. O nepravilnem priklopu je tožečo stranko večkrat opozorila. Sodišče ni upoštevalo listin, ki jih je priložila tožena stranka, prav tako ji ni dalo možnosti, da bi na glavni obravnavi podala ustno izjavo, saj nanjo sploh ni bila vabljena, upoštevalo pa je drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je ne bi smelo. Računi niso izkazani, ne po vsebini ne po višini, splošni pogoji in cenik, ki jih je priložila tožeča stranka, pa niso isti, kot tisti, ki jih je dobila tožena stranka pri podpisu pogodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je presodilo v okviru razlogov podanih v pritožbi in tistih, na katere mora zapiti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek glasi na denarno terjatev v višini 609,81 EUR in po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje gre za spor majhne vrednosti, za katere pa veljajo posebna procesna pravila, urejena v 30. poglavju ZPP. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP), stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), nato pa lahko vsaka stranka v roku osem dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema odgovora na tožbo, tožena pa od dne vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v omenjenih vlogah se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Specifičen pa je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo kot v konkretnem primeru na podlagi verodostojne listine in zato terja ustrezno razlago: pravilna razlaga pa je lahko le takšna, da se predlog za izvršbo ne more šteti za tožbo in ugovora zoper sklep o izvršbi, ne za odgovor na tožbo. Bistvena sestavina tožbe je namreč trditvena podlaga. Te pa predlog za izvršbo ne vsebuje. Če bi bila poleg predloga za izvršbo in ugovora zoper sklep o izvršbi dovoljena le še ena pripravljalna vloga vsaki stranki, bi sodišče s takšno razlago 452. člena ZPP stranki zmanjšalo zakonske procesne pravice. Edina sprejemljiva in zakonita razlaga je lahko tako le takšna, da ima v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, stranka poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi na voljo še pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini tožba ter na drugi strani pripravljalno vlogo, ki je po svoji vsebini odgovor na tožbo. V osmih dneh lahko nato tožeča stranka v svoji edini pripravljalni vlogi odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. V nadaljnjih osmih dneh pa lahko tožena stranka vloži pripravljalno vlogo s katero lahko odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.

Glede na obrazloženo tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ko je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez opravljenega naroka in glede na to, da se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in tožena stranka v pripravljalni vlogi in v odgovoru na tožbo ni navajala takšnih pravnih relevantnih dejstev, zaradi katerih bi bilo potrebno izvesti narok za glavno obravnavo. Prav tako izvedbe naroka v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah ni zahtevala, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki naroka za glavno obravnavo ni opravilo skladno z določilom 2. odst. 454. člena ZPP. V nasprotju z listinsko dokumentacijo v spisu, ki jo sodišče prve stopnje povzema v obrazložitvi sodbe, je trditev pritožbe, da računi, ki so podlaga tej tožbi niso izkazani po vsebini in višini.

V celoti je neutemeljena pritožba tudi v delu, v katerem izpodbija dejansko stanje, ker v postopkih spora majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja, ni dopusten. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so dokončne in je sodišče druge stopnje zaradi izrecne prepovedi vložitve pritožbe zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nanje vezano. Pravdni stranki sta bili v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka je toženi prodala GSM aparat in zagotavljala telefonske storitve v skladu s splošnimi pogoji in cenikom, ki jih je ob sklenitvi pogodbe izročila toženi stranki. Računi so natančno specificirani tako, da je terjatev izkazana po višini in vsebini. Iz računov je jasno razvidno, da je bil del klicev opravljen znotraj omrežja 040, del pa v mednarodnih omrežjih. Trditev tožene stranke, da je prišlo do slučajnega oziroma nepravilnega preklopa v mednarodno omrežje, ni izkazana. Kadar pa se klici opravljajo v mednarodnih omrežjih oziroma v tujini, se uporabi tarifa, ki velja za klice v tujini, zato so vsi dopisi, ki jih je tožena stranka naslovila na tožečo stranko za odločitev v tej zadevi brezpredmetni.

Po oceni sodišča druge stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi pravilno uporabilo materialno podlago za ugotovitev utemeljenosti zahtevka tožeče stranke. Trditev, da listine, ki jih je kot splošni pogoj in cenik priložila tožeča stranke, niso iste, kot tiste, ki jih je pridobila tožena stranka ob podpisu pogodbe predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, poleg tega je takšna trditev tudi v celoti neizkazana, saj tožena stranka za nasprotno trditev ni ponudila nobenega dokaza.

Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje tudi pravilno odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov na podlagi določila 154. člena ZPP.

Ker je sodišče druge stopnje spoznalo, da niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).