Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK Sodba PRp 179/2025

ECLI:SI:VSKP:2025:PRP.179.2025 Oddelek za prekrške

odgovornost pravnih oseb za prekrške razbremenitev odgovornosti dokazno breme
Višje sodišče v Kopru
1. oktober 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V dobi digitalne tehnologije je sprejem in izvajanje ukrepov za preprečitev prekrškov pravnim osebam, ki izvajajo prevozništvo (zlasti pa to velja za prekrške po ZDCOPMD), precej olajšan in je položaj skoraj tak kot bi bila z voznikom v vozilu. Ker storilka ni trdila, da izvaja kakršenkoli ukrepe s pomočjo tehnologije oziroma ni pojasnila morebitnih upravičenih razlogov za neizvedbo tovrstnih ukrepov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da storilka ni izkazala, da bi v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe za preprečitev prekrška.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 1.907,50 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Kozina št. 0000122248775 z dne 3. 2. 2023, s katerim je bila storilka spoznana za odgovorno za prekrške iz uvoda te sodbe in ji je bila zanje izrečena enotna globa v znesku 13.050,00 EUR.

2.Zoper sodbo se storilka pritožuje po svoji zagovornici. Vztraja, da je izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Predlagala je zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki ga sodišče ni izvedlo in je s tem storilki onemogočilo obrambo. Navodila so namreč v praksi podana tudi v ustni obliki. Predložila je pisno opozorilo, iz katerega izhaja, da je bil voznik opozorjen na spoštovanje vseh določil. Pravna oseba je izpolnjevala organizacijske zahteve in je svojim voznikom omogočala, da upoštevajo pravila o obveznih počitkih. Ugotovitev, da ni poskrbela za organizacijo delovnega procesa je v nasprotju s predloženimi dokazi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V prvem odstavku 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določena tako imenovana pridružitvena odgovornost pravnih oseb. Pravna oseba namreč sama fizično ne more storiti prekrška, storijo ga lahko samo fizične osebe. Te pa ne ravnajo v svojem imenu, temveč ravnajo pri izvajanju dejavnosti pravne osebe, v njenem imenu, na račun, v njeno korist in z njenimi sredstvi. Zato je za tak prekršek odgovorna tudi in zlasti pravna oseba. Odgovornosti se lahko razbremeni le v izjemnih primerih, ko je prekršek posledica ekscesa odgovorne osebe, do katerega je prišlo kljub korektnemu ravnanju pravne osebe. Trditveno in dokazno breme, da je šlo za tak primer, je na pravni osebi.

5.V zahtevi za sodno varstvo je storilka navajala, da je svoje delavce seznanila s pravili glede obveznih počitkov, da je na spoštovanje pravil opozarjal tudi direktor, da ima sprejet ustrezen pravilnik, da redno organizira sestanke z vozniki. Neposredni storilec je bil že 13. 1. 2023 opozorjen, da ni upošteval navodil glede delovnega časa in obveznih počitkov. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da te navedbe (tudi če bi jih zakoniti zastopnik s svojim zaslišanjem potrdil) ne zadoščajo za ekskulpacijo. Že iz tega razloga sodišče z neizvedbo dokazov ni kršilo postopka. Pritožnica namreč ne napada razlogov sodišča, da je v dobi digitalne tehnologije sprejem in izvajanje ukrepov za preprečitev prekrškov pravnim osebam, ki izvajajo prevozništvo

1 , precej olajšan in je položaj skoraj tak kot bi bila z voznikom v vozilu. Ker storilka ni trdila, da izvaja kakršnekoli ukrepe s pomočjo tehnologije oziroma ker niti v pritožbi ni pojasnila morebitnih upravičenih razlogov za neizvedbo tovrstnih ukrepov, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da storilka ni izkazala, da bi v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe za preprečitev prekrška. Njena zahteva za sodno varstvo je bila zato pravilno zavrnjena.

6.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7.Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 1.907,50 EUR sodne takse za pritožbo.

-------------------------------

1Zlasti pa to velja za prekrške po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 14, 14/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia