Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Psp 75/2023

ECLI:SI:VDSS:2023:PSP.75.2023 Oddelek za socialne spore

denarno nadomestilo za čas brezposelnosti izredna odpoved učinkovanje odpovedi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi preuranjena odločitev razveljavitev prvostopenjske sodbe
Višje delovno in socialno sodišče
4. oktober 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR-1 preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi1 ni več, ker je prenehal veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 13. 6. 2022 in odločbe ZRSZ št. ... z dne 22. 3. 2022 ter na vrnitev zadeve tožencu v ponovno upravno odločanje, v katerem je toženec dolžan tožnici v 15 dneh izdati odločbo, s katero ji bo priznal pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko bi ji v obdobju od 25. 12. 2021 do 18. 4. 2022 morali biti posamezni zneski nadomestila izplačani. Hkrati je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica iz razloga napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Pritožnica soglaša z dejanskimi ugotovitvami v 5. točki sodbe. Napačno je razlogovanje sodišča o odpovedi in učinkovanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če je delodajalec izredno odpoved tožnici vročil 25. 11. 2021 in je tožnica takrat zahtevala zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za 30 dni, kot varovana kategorija delavca, potem je edini logični sklep, da je bila pogodba o zaposlitvi na dan 24. 12. 2021 (ko je tožnica podala izredno odpoved) še vedno veljavna. Trditev sodišča, da je v času, ko je tožnica podala odpoved pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi že prenehala veljati na podlagi odpovedi s strani delodajalca, je materialnopravno napačna. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker so razlogi sodbe nejasni in sami s seboj v nasprotju. Sodišče v obrazložitvi hkrati ugotavlja, da se zadržanje učinkovanja nanaša le na prenehanje delovnega razmerja, ki v primeru izredne odpovedi ne preneha z vročitvijo, ampak s potekom 30-dnevnega roka. Nelogično je, da sodišče zatrjuje, da je delovno razmerje prenehalo 25. 12. 2021, pogodba o zaposlitvi pa 25. 11. 2021. Tožnica ne soglaša z ugotovitvijo sodišča, da izredna odpoved tožnice ni bila podana skladno s določili ZDR-1. ZDR-1 določa, da mora biti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje in da se praviloma vroča osebno v prostorih delodajalca. Praviloma, ne pa nujno. Vročitev je bila pravilna, saj ji je tožničin delodajalec ob vročitvi vabila na zagovor prepovedal opravljati delo, ji odvzel službeno kartico za vstop v podjetje in s tem dejansko prepovedal vstopati v njegove poslovne prostore. Zato tožnica izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izročila osebno. Kot dokaz prilaga odredbo o prepovedi opravljanja dela, saj ga prej ni predložila, ker do glavne obravnave ni nihče oporekal pravilnosti vročitve njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožničin delodajalec (direktorica) je že prej komuniciral s tožnico po elektronski pošti. Tega dokaza ni predložila prej, ker do glavne obravnave nihče ni oporekal pravilnost vročitve izredne odpovedi. Tožnica je po podaji pisnega zagovora verjela, da ji izredna odpoved ne bo podana. Nobena sodelavka z njo ni želela več komunicirati, ker so jih zastraševali z izgubo zaposlitve. Preden je tožnica zbrala material za zahtevo za odpravo kršitev delodajalca in za prijavo na Inšpektorat za delo, je trajalo kar nekaj časa. Po podaji zahteve za odpravo kršitev, bi delodajalec lahko kalkuliral in ne bi prevzel priporočene pošiljke z izredno odpovedjo, preden bi začela učinkovati njegova odpoved z dne 25. 11. 2022. To je dodatni razlog, da se je tožnica kot pravni laik in ob spoštovanju prepovedi vstopa v delodajalčeve poslovne prostore odločila poslati izredno odpoved po elektronski pošti. Ustavno sodišče RS je v zadevi opr. št. U-I-200/15-21 Up 936/15-20 z dne 16. 3. 2017 zavzelo stališče, da je bistven predpogoj za uresničevanje pravice do sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, da je delavec z odpovedjo seznanjen. V tožničinem primeru delodajalec nima sodnega varstva zoper tožničino izredno odpoved, zato je treba besedno zvezo "praviloma osebno v prostorih delodajalca" interpretirati mileje. Tožničin delodajalec (direktorica) je bil seznanjen z izredno odpovedjo tožnice po elektronski poti (v prostorih delodajalca, saj je elektronska pošta prišla v računalnik in na ekran, ki se je nahajal v prostorih delodajalca). To, da je tožnica poslala elektronsko sporočilo in ne kdo drug ter da ga je prejela direktorica delodajalca, ni bilo nikoli sporno. Pa tudi komunikacija po elektronski pošti je med njima že potekala. S tem odpade dilema glede varnih podpisov. Tožnica opozarjana stališče Ustavnega sodišča RS, da je na delovno pravnem (socialnem) področju potrebno varovati šibkejšo stranko. Glede na vse navedeno tožnica predlaga, da sodišče v skladu z namensko razlago 88. člena ZDR-1 spremeni sodbo v njeno korist. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb postopka naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju s spremembami ZPP) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je zaradi napačnega razlogovanja o zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 113. členu Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, ZDR-1) preuranjeno zaključilo, da izredna odpoved s strani tožnice ni relevantna, ker predmeta odpovedi1 ni več, ker je prenehal veljati že na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

5. Sodišče pravilno ugotavlja, da je osrednje vprašanje spora, ali se pri presojanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti upošteva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice.

6. Ne gre za zatrjevano absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če ima sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Preizkus izpodbijane sodbe je sicer mogoč, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

7. Sodišče je napačno sklepalo, da je bistveno, da tožnica izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ni izpodbijala pred delovnim sodiščem. Kot bistveno je napačno izpostavljeno dejstvo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice nerelevantna, ker v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu, pogodba o zaposlitvi ni več obstajala, ker je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici vročena 25. 11. 2021. Posledično je napačen zaključek, da je delodajalec tožnico pravilno odjavil iz obveznih zavarovanj s 25. 12. 2021. 8. V zadevi je ključno, da je tožnica 26. 11. 2021 podala pisno zahtevo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za 30 dni kot varovana kategorija,2 nasprotovanje delodajalčevi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je že pred tem podal tudi sindikat A. podjetja B., d. o. o., katerega članica je bila tožnica. Upoštevajoč zgoraj navedeno, je tožnica 24. 12. 2021 delodajalcu, še v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za 30 dni, poslala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi zaradi zadržanje učinkovanja prenehanja po 113. členu ZDR-1 določa, da še ni prenehalo.

9. Določilo prvega odstavka 113. člena ZDR-1 določa, da če delavec sodnega varstva ne sproži, potem zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi traja le do poteka roka za sodno varstvo. To je 30 dni od vročitve odpovedi. Če pa delavec sodni postopek sproži in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga izdajo začasne odredbe, s tem doseže podaljšanje zadržanja prenehanja, dokler sodišče ne odloči o njegovem predlogu.3 Tako je mogoče sklepati, da sama sprožitev sodnega varstva nima vpliva na 30-dnevno zadržanje učinkovanja prenehanja odpovedi, do katere pride na podlagi prvega odstavka 113. člena ZDR-1. 10. Pritožnica v pritožbi dokazuje, da je bila njena izredna odpoved podana skladno z določili ZDR-1 ter opozarja, da glede tega dejstva v sodnem postopku ni predložila nobenih dokazov, saj se v pravilnost vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi do konca glavne obravnave ni noben spuščal. Potreba po zakonski ureditvi vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja iz določb o pisni obliki odpovedi, ki učinkuje šele z njeno vročitvijo osebi, ki ji je odpoved namenjena, kar velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec poda delodajalcu. To je pomembno zato, ker je na vročitev vezano učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vročitvijo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi takoj preneha veljavnost pogodbe o zaposlitvi.

11. Upoštevajoč, da obstoji konkurenca dveh izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tako s strani delodajalca4 kot s strani tožnice kot delavke5), bi bilo glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da je tožnica delodajalcu izredno odpoved poslala 24. 12. 2021, potrebno ugotoviti, kdaj je bila delodajalcu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena. Slednje je v zadevi ključno.

12. Sodišče v 9. točki zgolj pavšalno navaja, da tožničina izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana skladno z določili ZDR-1. Citira določilo 88. člena ZDR-1, ne ugotovi pa, ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice delodajalcu veljavna in kdaj je začela učinkovati. Šele tako bo lahko ugotoviti, katera izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je veljavna in ali je glede na navedeno podan razlog za odklonitev pravice po 5. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD.

13. Ker zaradi zmotnih pravnih izhodišč sodišča ni odgovorjeno na vprašanje o veljavnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), da upoštevaje gornja stališča dopolni dejanske ugotovitve oziroma dokazni postopek, v posledici česar bo lahko ponovno presodilo utemeljenost zahtevka, saj je od tega dejstva odvisno, ali obstoji razlog za odklonitev pravice po 5. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD.

1 Pogodbe o zaposlitvi. 2 Članica nadzornega sveta. 3 Dokler ni postopek v zvezi z začasno odredbo pravnomočno končan. 4 Ki je bila, kot je sodišče nesporno ugotovilo v 5. točki obrazložitve, tožnici vročena 25. 11. 2021. 5 Ki jo je tožnica poslala 24. 12. 2021.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia