Jedro

Omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika se nanašajo na njegova ravnanja izven stečajnega postopka, pa še to le v primeru, če gre za ravnanja, ki vplivajo oziroma utegnejo vplivati na velikost stečajne mase. Dolžnik v postopku osebnega stečaja lahko torej povsem samostojno nastopa in uveljavlja svoje pravice brez posredovanja stečajnega upravitelja. Nedvomno ima dolžnik sam največ podatkov o posameznem upniku in njegovih terjatvi, in se kvečjemu upravitelj o upnikovih terjatvah lahko izreka le posredno (na podlagi informacij, ki jih pridobi od drugih oseb, predvsem od stečajnega dolžnika).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da ima pravico do odškodnine in plačilo odškodnine v višini 13.294,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2015 dalje, ter v višini 15.182,18 EUR, zmanjšan po prostem preudarku sodišča za korist tožnika v primeru povečanja pokojnine, če bodo plačani ZPIZ prispevki v višini 8.010,82 EUR oziroma 7.578,92 EUR, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 2. 2015 do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje ali spremeni. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka je odškodnina, ki jo tožnik, zoper katerega je tekel postopek osebnega stečaja, uveljavlja zoper stečajnega upravitelja, ki naj bi mu v postopku osebnega stečaja povzročil nepopravljivo škodo s tem, da naj bi nepravilno priznal dolg upnikoma ZPIZ in J. B., pa tudi, da je nepremičnino, last stečajnega dolžnika, prodal po prenizki ceni. Sodišče prve stopnje v ravnanju upravitelja ni našlo nepravilnosti, sicer pa bi lahko tožnik v postopku osebnega stečaja sam prerekal katerokoli terjatev upnikov, pa tega ni storil. Ugotovilo je še, da so bile vse tožnikove pritožbe, ki jih je vlagal v postopku osebnega stečaja, (tudi zoper cenitev oz. izhodiščno ceno nepremičnine, ki se je v tem postopku prodajala), pravnomočno zavrnjene.

6. Nima prav pritožba, da lahko dolžnik v postopku osebnega stečaja prereka terjatve samo posredno, preko upravitelja kot njegovega zakonitega zastopnika. Če ima insolventni dolžnik v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke postopka, lahko tudi on prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku (prvi odstavek 64. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Dolžnik v postopku osebnega stečaja je stranka glavnega postopka osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP). Njegova poslovna sposobnost je omejena le v obsegu, ki ga določa 386. člen ZFPPIPP. Iz citiranega določila popolnoma jasno izhaja, da se omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika nanašajo na njegova ravnanja izven stečajnega postopka, pa še to le v primeru, če gre za ravnanja, ki vplivajo oziroma utegnejo vplivati na velikost stečajne mase. Dolžnik v postopku osebnega stečaja lahko torej povsem samostojno nastopa in uveljavlja svoje pravice brez posredovanja stečajnega upravitelja. Nedvomno ima dolžnik sam največ podatkov o posameznem upniku in njegovih terjatvi, in se kvečjemu upravitelj o upnikovih terjatvah lahko izreka le posredno (na podlagi informacij, ki jih pridobi od drugih oseb, predvsem od stečajnega dolžnika).

7. V ostalem pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe ni odgovarjalo, ker so v celoti nerazumljive in iz njih ni mogoče razbrati, kaj želi pritožnik z njimi doseči. Kljub številnim pozivom prvostopnega sodišča, da svoje trditve strne in jih predstavi na razumljiv način, tega ni storil, pač pa je z vsako naslednjo vlogo še bolj zameglil dejansko stanje, pri čemer je tudi njegov zahtevek povsem nesklepčen in bi ga bilo treba tudi iz tega razloga zavrniti.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Ker s pritožbo ni uspel, je dolžan pritožbene stroške nositi sam (164. člen v zvezi s 154. členom ZPP).