Jedro

Upnik ne more uspešno izpodbijati sklepa o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka, ki ga je sodišče izdalo na podlagi 1. odst. 99. člena ZPPSL iz razloga, ker je v teku pravda, v kateri uveljavlja od stečajnega dolžnika plačilo denarne terjatve.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se stečajni postopek nad dolžnikom začne in takoj zaključi, da se dolžnik po pravnomočnosti sklepa izbriše iz sodnega registra, in da se upniki lahko zoper sklep pritožijo v roku 15 dni od objave v Uradnem listu RS. V razlogih sklepa je navedlo, da je pri dolžniku podan stečajni razlog po ZPPSL; ker pa je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja, je hkrati podan tudi pogoj po 1.odst. 99.čl. ZPPSL, po katerem se stečajni postopek začne, vendar se tudi takoj zaključi. Upnik je po svoji pooblaščenki vložil pritožbo, s katero predlaga, da sodišče razveljavi odločitev o zaključku stečajnega postopka. Navaja, da je imel z dolžnikom sklenjeno podnajemno pogodbo za del poslovnega prostora v P., katerega je na lastne stroške dokončal in opremil, pri čemer je znašala vrednost vloženega premoženja 10.333.101,40 SIT; da je dne 12.9.1996 prišlo do sporazumnega razdrtja te pogodbe, v katerem si je upnik do celotnega poplačila izročenih sredstev pridržal lastninsko pravico na izročenih sredstvih. Ta upniku niso bila plačana in o tem teče spor pri naslovnem sodišču proti lastniku lokala in proti stečajnemu dolžniku.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko stanje glede vseh bistvenih okolnosti pravilno in popolno ugotovilo in nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene takšne kršitve postopka, ki bi jo moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s ciljem ugotovitve obsega premoženja stečajnega dolžnika, opravilo poizvedbe pri zemljiških knjigah več okrajnih sodišč o tem, ali je dolžnik lastnik nepremičnin, kot tudi pri upravnih enotah glede morebitnega lastništva motornih vozil. Na podlagi teh poizvedb je ugotovilo, da stečajni dolžnik ni lastnik nepremičnin in niti premičnin v obliki registriranih motornih vozil. Glede na to, in ker s kakšnimi podatki o preostalem premoženju stečajnega dolžnika ni razpolagalo, je utemeljeno postopalo po 1.odst. 99.čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) tako, da je stečajni postopek začelo in tudi takoj zaključilo. Ravno tako pa je tudi iz pritožbe same razvidno, da stečajni dolžnik nima premoženja, ki bi lahko prišlo v stečajno maso za poplačilo upnikov; kolikor pritožnik omenja svoja vlaganja v poslovni prostor na podlagi pogodbe o podnajemu z dne 20.5.1995, je šlo za vlaganja v nepremičnino, ki je last tretje osebe, ne pa stečajnega dolžnika in lahko upnik zahtevek iz tega naslova uveljavlja kvečjemu proti lastniku, kar se pa tiče opreme, inventarja in zalog, upnik v pritožbi izrecno navaja, da si je v razdrtju pogodbe o podnajemu pridržal lastninsko pravico na izročenih sredstvih, kar pomeni, da stečajni dolžnik ni njihov lastnik in torej v nobenem primeru ne bi ta sredstva mogla predstavljati stečajne mase za poplačilo upnikov. Tudi v pravdi, ki jo omenja pritožnik, je stečajni dolžnik tožena stranka, kar pomeni, da ne uveljavlja terjatve, ki bi v primeru uspešnega pravdanja lahko predstavljala premoženje stečajnega dolžnika. Ker torej pritožba upnika nima relevantnih razlogov, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.