20. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nine Arko iz Stare Cerkve, ki jo zastopa zakonita zastopnica Alenka Arko iz Stare Cerkve, na seji dne 20. oktobra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 157. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02, 26/03 – ur.p.b., 135/03, 20/04 – ur.p.b. in 72/05) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija 157. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ki ureja začetek izplačevanja pokojnine in pri tem v drugem odstavku določa, da se osebi, ki ob uveljavitvi pravice do pokojnine ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev za nazaj. Pobudnica navaja, da je upravičenka do družinske pokojnine po zavarovancu, ki je bil pogrešan in s sodno odločbo razglašen za mrtvega. Ker je zahtevo za izplačevanje družinske pokojnine lahko vložila šele po razglasitvi zavarovanca za mrtvega in se ji ta izplačuje od 1. 6. 2003 dalje, naj bi bila zaradi izpodbijanega člena prikrajšana za večletno izplačilo družinske pokojnine. Zato naj bi bila v neenakem položaju v primerjavi z drugimi upravičenci do družinske pokojnine (14. in 22. člen Ustave).

2.Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) pojasnjuje, da je za obravnavo primera pomembna povezava izpodbijanega 157. člena s tretjim odstavkom 109. člena ZPIZ-1. Po tretjem odstavku 109. člen ZPIZ-1 ima pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice družinskih članov do pokojnine po umrlem zavarovancu pravnomočna odločba o razglasitvi zavarovanca za pogrešanega enake posledice kot njegova smrt. Šele, ko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) prejme podatek, da je uživalec pokojnine umrl, lahko preneha z izplačevanjem pokojnine, oziroma upravičenec do družinske pokojnine lahko uveljavlja to pravico. V konkretnem primeru naj bi Zavod izplačeval invalidsko pokojnino do prejema sklepa sodišča z dne 4. 6. 2003 in ne le do dne, ki ga je sodišče določilo za dan smrti. Ker se pokojnina in družinska pokojnina med seboj izključujeta, ju ni mogoče izplačevati za isti čas. Ministrstvo tudi navaja, da pobudnica zoper odločitev organa prve stopnje ni vložila pritožbe.

3.Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo vloži pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnikov pravni položaj se mora ob morebitni ugoditvi pobudi izboljšati (tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

4.Pobudnica zmotno meni, da bi se z razveljavitvijo izpodbijane določbe, po kateri se v določenih primerih pokojnina izplača za največ šest mesecev nazaj po vložitvi zahteve, njen pravni položaj za čas pred 1. 6. 2003 izboljšal. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je prenehal z izplačevanjem invalidske pokojnine, ki je podlaga za odmero družinske pokojnine, šele, ko je bil nosilec pravice do invalidske pokojnine razglašen za mrtvega (dne 4. 6. 2003). Invalidska pokojnina in družinska pokojnina pa se že po sami naravi izključujeta in ju ni mogoče uveljavljati za isti čas. Pobudnica zato ni izkazala, da bi se ob morebitni ugoditvi pobudi njen položaj izboljšal. Zato je bilo treba pobudo zavreči.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj