Jedro

Ker tožnik s tekom postopka pred organom za brezplačno pravno pomoč in z ugotovitvami tega postopka v nasprotju z določbami ZUP ni bil seznanjen, v tem postopku tudi ni mogel postaviti nasprotnih trditev in predlagati dokazov.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1196/2011 z dne 8.7.2011 odpravi ter se zadeva vrne navedenemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 350,00 € z DDV (tristo petdeset eurov) v roku 15 dni do takrat brez obresti v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. V rubriki 1.a) podatki o premoženjskem stanju vloge je v točki 3 namreč obkrožil, da ni lastnik osebnega vozila, organ za brezplačno pravno pomoč pa je po uradni dolžnosti opravil poizvedbe pri Upravni enoti Maribor in ugotovil, da je tožnik lastnik osebnega vozila Fiat Punto, letnik prve registracije 28.6.1995. Po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč je torej tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke, zato je tožnikovo prošnjo na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) zavrnil in navedel še, da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, posledično pa tudi kršitve materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Zatrjuje, da je tožnik v izjavi – prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 15.6.2011 navedel resnične podatke, saj tega dne ni bil lastnik osebnega vozila. Svoj osebni avtomobil znamke Fiat Punto, letnik prve registracije 28.6.1995, je namreč tožnik že dne 13.6.2011, torej dva dni pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prodal A.A., za kupnino 200,00 €, saj je avtomobil glede na starost tudi ni bil več vreden. Že naslednjega dne, 14.6.2011, je na kupoprodajni pogodbi za navedeni avtomobil pri nosilcu javnega pooblastila, družbi B. d.o.o., overil svoj podpis. Iz 4. točke kupoprodajne pogodbe izhaja, da s podpisom te pogodbe kupec postane lastnik motornega vozila, pogodba pa je bila podpisana dne 13.6.2011. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnji tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči ugodi, podrejeno pa, da po odpravi izpodbijane odločbe zadevo vrne v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba je utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka 20. člena ZBPP navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik je tožbi, vloženi v tem upravnem sporu, priložil kupoprodajno pogodbo z dne 13.6.2011 o prodaji osebnega vozila znamke Fiat Punto z dnem prve registracije 28.6.1995 za kupnino 200,00 €. Kot prodajalec je v navedeni pogodbi naveden tožnik kot kupec pa A.A. Na hrbtni strani te pogodbe je potrdilo o overitvi istovetnosti tožnika in kupca. Priložena je tudi polica avtomobilskega zavarovanja št. ..., iz katere izhaja, da se zavaruje avtomobil Fiat Punto, leto izdelave 1995, za čas od 15.6.2011 do 23.7.2011, zavarovalec in zavarovanec pa je A.A. Iz predloženega spisa izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč tožnika z rezultati ugotovitvenega postopka ni seznanil in ga torej tudi ni obvestil o tem, da iz računalniškega izpisa Upravne enote Maribor izhaja, da je vozilo Fiat Punto letnik 1995 registrirano na njegovo ime. Ker tožnik s tem tekom postopka, ki je tekel pred organom za brezplačno pravno pomoč, ni bil seznanjen, v tem postopku tudi ni mogel postaviti nasprotnih trditev in predlagati dokazov. Glede na to je sodišče tožbi priložene dokaze štelo za dopustne.

V postopku odločanja o predlogu za odobritev brezplačne pravne pomoči, postopa pristojni organ, če ZBPP ne določa drugače, po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Ta v 8. členu določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo; na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon. Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, se izvede poseben ugotovitveni postopek (prvi odstavek 145. člena ZUP) v vseh primerih, razen če so podani pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku iz 144. člena ZUP, ki pa v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.

Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (prvi in drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (tretji odstavek 146. člena ZUP). Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP). Da je treba stranki pred izdajo odločbe vročiti izvedensko mnenje in ji dati možnost, da se o tem izjavi in po potrebi zahteva tudi dodatna pojasnila glede mnenja izhaja tudi iz 194. člena ZUP.

Navedena določila v postopku niso bila upoštevana, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnika seznanil s potekom ugotovitvenega postopka. Ker tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je bila s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in razjasniti okoliščine glede prenosa lastninske pravice na predmetnem avtomobilu. Glede tega je treba ugotoviti, če in kdaj je lastninska pravica na avtomobilu prešla na novega lastnika, izhajajoč pri tem iz določil 60. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, Uradni list RS, št. 87/2002). Avtomobil je premična stvar in prenos lastninske pravice na avtomobilu se izvrši pod pogoji, ki jih določa 60. člen SPZ, evidenca upravnega organa o registraciji motornih vozil, ki se vodi na podlagi Pravilnika o registraciji priklopnih in motornih vozil (Uradni list RS, št. 66/2005, 48/2006, 66/2007, 106/2010 in 48/2011), pa nima civilnopravnega pomena v smislu dokazila o lastninski pravici. Po tako dopolnjenem postopku bo nato treba ponovno odločiti o zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/2007). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).