Jedro

Razlog za zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je njena višina 0,15 SIT, kar za toženca ne more predstavljati nobenega finančnega bremena, in sicer ne glede na njegove premoženjske razmere, saj gre le za simbolični znesek pod enim tolarjem. Morebitna sprememba toženčevih premoženjskih razmer na drugačno odločitev ne more vplivati.

Res bi ozka gramatikalna razlaga 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena, ne pa tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Vendar pa teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Zakon šteje samo pravico do preživnine za temeljno, zato revizijo omogoča ne glede na vrednost spora. Ugoditev tožbenemu zahtevku za določitev preživnine ali njegova zavrnitev in ugoditev zahtevku za ukinitev preživnine ali njegova zavrnitev, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je ta za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za njeno ukinitev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Ob razvezi zakonske zveze pravdnih strank je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24.12.1970 pod opr. št. P 1229/70 razsojeno tudi, da mora toženec tožnici kot svoji razvezani ženi plačevati po 1.500 takratnih din mesečne preživnine. S tožbo, ki jo je vložila 17.10.1990, je tožnica zahtevala zvišanje preživnine, toženec pa je nato vložil nasprotno tožbo za prenehanje njegove preživninske obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek in nasprotni tožbeni zahtevek zavrnilo, ker na nobeni strani ni ugotovilo za spremembo prejšnje sodbe dovolj spremenjenih razmer.

Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo, prvostopenjsko sodbo glede odločitve o tožbenem zahtevku za zvišanje preživnine in glede stroškovne odločitve razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženčevo pritožbo je zavrnilo in prvostopenjsko sodbo glede odločitve o nasprotnem tožbenem zahtevku potrdilo.

Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo sodb obeh nižjih sodišč, da se njegovemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku ugodi. Najprej pojasnjuje svoje stališče, zakaj je revizija v sporu zaradi ukinitve preživnine dovoljena, čeprav bi ozka gramatikalna razlage 1. točke tretjega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur.l., št. 36/2004 - UPB2) lahko pripeljala do nasprotnega zaključka. Materialno pravo pa je zmotno uporabljeno, ker sodišči nista upoštevali tožničine pravice uveljavljati državno pokojnino, za kar tožnica izpolnjuje oba zahtevana pogoja dopolnjene starosti in dolžine stalnega prebivanja v naši državi. Tožnica ima pravico do 33 % od najnižje pokojninske osnove, ki sedaj znaša 95.599 SIT.

Pritožbeno sodišče je storilo relativno procesno kršitev, ko je na pritožbeno uveljavljanje nasprotja razlogov v prvostopenjski sodbi odgovorilo, da ne gre za dejstva, ki bi bila odločilna že v tej fazi postopka. Zaradi uveljavljanega nasprotja in prepozno predloženega dokaza bi moralo prvostopenjsko sodbo razveljaviti, saj taka sodba škodi ugledu celotnega sodstva.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila (370. člen ZPP).

Po predložitvi spisa revizijskemu sodišču je tožnica z vlogo z dne 4.11.2004 sporočila, da sta pravdni stranki v mediacijskem postopku s sodno poravnavo z dne 20.9.2004 uredili vse medsebojne spore in zato predlaga prenehanje zavarovanja njenega tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine, torej prenehanje veljavnosti izdane začasne odredbe. Vlogi je priložila sklenjeno sodno poravnavo, iz katere izhaja, da se je toženec med drugim zavezal tudi umakniti revizijo v tej pravdni zadevi. Ker tega ni storil, je revizijsko sodišče njegovo revizijo obravnavalo.

Revizija ni utemeljena.

Pravilno je revizijsko stališče, da je v sporu zaradi ukinitve preživnine revizija dovoljena ne glede na to, ali je tožbeni zahtevek zavrnjen, ali mu je bilo ugodeno. Res bi ozka gramatikalna razlaga 1. točke tretjega odstavka 367. člena ZPP kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena, ne pa tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Vendar pa teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Zakon šteje samo pravico do preživnine za temeljno, zato revizijo omogoča ne glede na vrednost spora.

Ugoditev tožbenemu zahtevku za določitev preživnine ali njegova zavrnitev in ugoditev zahtevku za ukinitev preživnine ali njegova zavrnitev, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je ta za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za njeno ukinitev. Zato je revizijsko sodišče že sprejelo stališče, da je revizija dovoljena v sporu zaradi ukinitve preživnine tudi v primeru, ko je tožbeni zahtevek zavrnjen (sodba VS RS II Ips 642/2003).

V obravnavani zadevi pa uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni. Toženec (oziroma nasprotni tožnik) uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava s sklicevanjem na domnevno tožničino pravico do državne pokojnine in utemeljuje izpolnjevanje pogojev za tako pokojnino. Ta razlog prvič uveljavlja šele v reviziji in s tem širi dejansko podlago spora, kar pa v revizijskem postopku zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno.

Glavni razlog pritožbenega sodišča za zavrnitev toženčeve pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo o zavrnitvi njegovega nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je bil, da z zadnjo sodno odločbo iz leta 1970 določena preživnina v znesku 0,15 SIT vrednostno ne pomeni nič in da zato njegov nasprotni tožbeni zahtevek ni utemeljen ne glede na njegovo izpodbijanje razlogov prvostopenjske sodbe o tem, ali in koliko je na njegovi strani prišlo do spremenjenih razmer. Revizijsko sodišče se s temi razlogi pritožbenega sodišča v celoti strinja. Zato tudi pritrjuje nadaljnji presoji, da zatrjevano nasprotje v razlogih prve sodbe o toženčevih razmerah ni odločilno. Razlog za zavrnitev njegovega nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je njena višina 0,15 SIT, kar za toženca ne more predstavljati nobenega finančnega bremena, in sicer ne glede na njegove premoženjske razmere, saj gre le za simbolični znesek pod enim tolarjem. Morebitna sprememba toženčevih premoženjskih razmer na drugačno odločitev ne more vplivati.

Zatrjevano spremenjene razmere torej niso odločilne, kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa je podana le, če gre za nasprotje razlogov sodbe o odločilnih dejstvih. Presoja pritožbenega sodišča o tem vprašanju je pravilna, revizijski očitek pritožbenemu sodišču, da je s tem samo storilo relativno procesno kršitev, pa neutemeljen.

Enak odgovor velja za revizijsko opozarjanje, da naj bi tožnica prepozno predložila sklep o dedovanju toženca po njegovi drugi ženi. Ta dokaz je bil predložen zaradi dokazovanja toženčevih premoženjskih razmer, ki pa glede na višino preživnine v pravdi zaradi njene ukinitve niso pomembne. Zato so pravilni enaki razlogi pritožbenega sodišča, razlogi prvostopenjskega sodišča pa ta dokaz ocenjujejo kot pravočasen, poleg tega pa je toženec na zadnjem naroku tudi sam izpovedal, kaj je dedoval po svoji drugi ženi.

Na koncu revizijsko sodišče še dodaja, da toženec v reviziji ne izpodbija (pravilnih) razlogov pritožbenega sodišča, da ni uveljavljal nobenega od razlogov iz 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l., št. 69/2004 - UPB1) za prenehanje tožničine pravice do preživnine.

Revizijsko sodišče je po vsem obrazloženem na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno toženčevo revizijo zavrnilo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške.