Jedro

Ob ugotovitvi, da je socialni spor v zvezi z izpodbijanima odločbama na dan prejema (odstopa) tožbe že tekel ter da gre za dve tožbi iste tožeče in tožene stranke zoper isti odločbi tožene stranke, je sodišče kasneje prejeto tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena in tretjega odstavka 189. člena ZPP pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik zaradi kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da tožbena zahtevka v zadevah I Ps 805/2023 in I Ps 708/2023 nista enaka, zato je razlogovanje, da gre za identiteto tožbenih zahtevkov in posledično za nedopustno vložitev še nadaljnje tožbe v tej zadevi, napačno. Procesno kaotično situacijo, zaradi katere je moral tožnik vložiti dve različni tožbi, je povzročila tožena stranka s tem, ko je na drugi stopnji o pritožbi tožnika zoper prvostopno odločbo, odločila najprej z eno drugostopno odločbo (z dne 15. 6. 2023), nato pa še z drugo drugostopno odločbo (z dne 18. 7. 2023). Če tožnik ne bi vložil nove tožbe zoper odločbo z dne 18. 7. 2023, bi bil izigran, saj mu uspeh v prvo vloženi tožbi, ne bi zagotovil vsebinskega uspeha glede vprašanja nevračila štipendije. Še vedno bi namreč obstajala v veljavi sodno neizpodbita drugostopna odločba z dne 18. 7. 2023. Odločitev o zavrženju tožbe je tako nezakonita in tudi ni ustavna, saj tožniku jemlje pravico do sodnega varstva zoper drugostopno odločbo z dne 18. 7. 2023 v zvezi s prej izdanima odločbama. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Sodišče prve stopnje naj obe obravnavani zadevi združi in izda eno sodno odločbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno ugotovilo in tudi sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo ustavne pravice tožnika do sodnega varstva, kot to neutemeljno uveljavlja v pritožbi.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik na Upravno sodišče Republike Slovenije 13. 7. 2023 vložil tožbo zoper prvostopenjsko odločbo centra za socialno delo št. ... z dne 13. 5. 2022 in zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 6. 2023. Uveljavljal je, da se prvostopenjska odločba odpravi v 2. točki izreka, drugostopenjska odloča pa v celoti. Navedena zadeva je bila s sklepom Upravnega sodišča št. IV U 88/2023-6 z dne 24. 8. 2023 odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču za reševanje te zadeve. Sodišče jo vodi pod opr. št. I Ps 805/2023. 6. Še pred odstopom tožbe je tožnik na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dne 25. 8. 2023 vložil tožbo, s katero prav tako izpodbija odločbo centra za socialno delo z dne 13. 5. 2022 in dokončno odločbo tožene stranke z dne 15. 6. 2023. Dodatno pa uveljavlja tudi odpravo drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 18. 7. 2023. Navedeno zadevo sodišče vodi pod opr. št. I Ps 708/2023. Ob ugotovitvi, da je socialni spor v zvezi z izpodbijanima odločbama na dan prejema (odstopa) tožbe, tj. 25. 9. 2023 že tekel ter nadalje, da gre za dve tožbi iste tožeče in tožene stranke zoper isti odločbi tožene stranke, je sodišče kasneje prejeto tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena in tretjega odstavka 189. člena ZPP, zavrglo.

7. ZPP v tretjem odstavku 189. člena določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. V četrtem odstavku pa je nadalje določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali morda ne teče med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. Navedeni člen ureja tako imenovano visečnost pravde (litispendenca).

8. Skladno s prvim odstavkom 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Tožnik z obema tožbama uveljavlja odpravo prvostopenjske odločbe centra za socialno delo z dne 13. 5. 2022. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da tožniku pravica do državne štipendije preneha. Tožniku je bila naložena vrnitev štipendije. Z drugostopenjsko odločbo z dne 15. 6. 2023 je bila pritožba zoper odločbo z dne 13. 5. 2022 zavrnjena. Tožena stranka pa je kasneje izdala še eno drugostopenjsko odločbo z dne 18. 7. 2023, s katero je prav tako zavrnila tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo z dne 13. 5. 2022. 9. V tem primeru bo torej sodišče moralo presoditi pravilnost in zakonitost navedene prvostopenjske odločbe z dne 13. 5. 2022 v zvezi z drugostopnima odločbama z dne 15. 6. 2023 in 18. 7. 2023. 10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v primeru zavrženja tožbe, vodene pod opr. št. I Ps 805/2023, tožniku ne bi bila zagotovljena vsebinska presoja vprašanja nevračila štipendije, saj bi še vedno obstajala v veljavi sodno neizpodbita drugostopna odločba z dne 18. 7. 2023. Navedena odločba (z dne 18. 7. 2023) bo namreč predmet presoje v postopku, ki ga sodišče vodi pod opr. št. I Ps 708/2023. Sodišče bo v tem primeru presojalo vprašanje, ali je tožnik dolžan vrniti prejeto štipendijo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004.