Jedro

Tožničin mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče sicer ne dvomi v obstoj tožničine življenjske stiske, vendar pa ZBPP ne daje podlage za upoštevanje drugih okoliščin, ob ugotovitvi višine tožničinega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) z dne 26. 6. 2014, v kateri je navedla, da BPP potrebuje za zastopanje v zadevi P 235/2014 Okrožnega sodišča v Kopru.

Izpodbijano odločitev utemeljuje z določbami 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerih mora prosilec kumulativno izkazati dva pogoja. Na podlagi podatkov v spisu tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe prejela skupaj 2.048,94 EUR iz naslova pokojnin. Mesečni dohodki tožeče stranke znašajo tako 682,98 EUR in presegajo 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 530,44 EUR in je določen z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Na podlagi navedenega je tožena stranka prošnjo tožeče stranke zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da je prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložila obsežen seznam svojih obveznosti s konkretnimi podatki in dokazi o stanju na TRR in opisala materialno ogroženost zaradi katere ji je tudi Center za socialno delo Piran dodelil enkratni znesek socialne pomoči v višini 100 EUR za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Toženi stranki zato očita, da navedenih dejstev in okoliščin pri izpodbijani odločitvi ni upoštevala. V nadaljevanju navaja podatke v zvezi s stroški, ki ji nastajajo tudi v pravdi P 345/2014, ki jih v prošnji sploh ni navedla. Pojasnjuje, da zato kljub pokojnini, ni sposobna plačati sodnih taks v pravdnih zadevah P 235/2014 in P 345/2014, ki znašajo najmanj njene 3 do 4 celotne mesečne pokojnine. Sodišču zato predlaga naj ob upoštevanju tožbenih navedb in navedb v njeni prošnji, izpodbijano odločbo odpravi, presodi, da je njena prošnja za dodelitev Bpp utemeljena in toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka. Prosi tudi, da jo sodišče v tej zadevi oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila spis Bpp 403/2014, odgovora na tožbo ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja tožena stranka in iz katerih izhaja, da tožeča stranka zaradi višine svojih dohodkov ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči. Sodišče zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) teh razlogov ne navaja ponovno.

Glede na tožbene navedbe sodišče dodaja še, da nima nobenega razloga, da bi dvomilo v tožničino življenjsko stisko, vendar pa mora odločitev temeljiti na določbah zakona. Katere okoliščine so po ZBPP pomembne za odločitev v tej zadevi je v izpodbijani odločbi pravilno navedla že tožena stranka. Tožeča stranka teh navedb ne izpodbija. Dejstva, ki jih navaja in za katera trdi, da bi jih morala upoštevati tožena stranka, pa za odločanje o redni brezplačni pravni pomoči, niso takšna, da bi jih sodišče pri odločanju lahko upoštevalo. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP se namreč šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov postopka oz. nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Zato sodišče tudi ni imelo podlage za izvajanje dokazov, ki jih tožeča stranka v tožbi predlaga.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1. Ker taksna obveznost tožeči stranki v tem upravnem sporu ni nastala, je njen predlog za oprostitev plačila le-teh brezpredmeten.

K točki II. Izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.