Jedro

Dolžnik zatrjuje to, kar zatrjuje tudi pritožnik sedaj, to je, da je na strani upnikov oziroma njunega zakonitega zastopnika prišlo do zlorabe pravic, ker naj bi ista oseba vložila predloga za izvršbo in povzročila, da dolžnik nanju ni mogel pravočasno ugovarjati. Materialnopravno presojo zlorabe pravice bo skozi presojo posebej upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP) moralo (pravnomočno) dati izvršilno sodišče v postopkih, v katerih sta izdana sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker pa je postopek odločanja o tem še vedno odprt, višje sodišče v tej konkretni zadevi meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka ter hkrati niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka. Upnika sta predlog za stečaj temeljila na pravnomočnih sklepih o izvršbi na podlagi verodostojne listine. To dejstvo pa je zaradi še tekočega izvršilnega postopka in odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje sporno. Pravo zlorabi pravice ne sme nuditi pravnega varstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki 1. spremeni tako, da se postopek odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom po predlogu obeh upnikov prekine do pravnomočne odločitve o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje in predlogih za razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti sklepa o izvršbi v izvršilnih postopkih VL 48943/2020 in VL 48947/2020, v preostalem delu pa se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začetku stečajnega postopka (1) zavrnilo dolžnikov predlog za prekinitev postopka odločanja o začetku stečajnega postopka nad njim po predlogu obeh upnikov oziroma predlagateljev; (2 do 4) začelo stečajni postopek nad dolžnikom ter imenovalo upraviteljico.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnikov družbenik. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da razveljavi sklep o zavrnitvi dolžnikovega predloga za prekinitev odločanja o začetku stečajnega postopka ter sklep o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo, ugodi njegovemu predlogu za prekinitev stečajnega postopka, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnika v odgovoru na pritožbo navajata, da dolžnik v predhodnem postopku dejstva insolventnosti ni izpodbijal, zatrjeval je zgolj, da imata upnika do njega fiktivno terjatev, ki naj ne bi obstajala. Trajnejša nelikvidnost in dejstvo, da je dolžnik s plačilom zapadlih terjatev zamujal za več mesecev, sta bili med strankama postopka nesporni dejstvi, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Dejanski stan, s katerim sta upnika utemeljila predlog za začetek stečajnega postopka, temu pa je sledilo tudi sodišče prve stopnje, na prvi stopnji ni bil izpodbijan; to je, da so izpolnjene domneve insolventnosti. Vztraja, da je terjatev izkazana z izvršilnim naslovom, razlogi, zakaj dolžnik ni pravočasno ugovarjal zoper sklepa o izvršbi, so na dolžnikovi strani.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stečajni postopek se je začel na predlog upnikov. Dolžnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje predlogu ugovarjal in navedel, da terjatev, ki je sicer izkazana s pravnomočnima in izvršljivima sklepoma o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji, da gre za fiktivno terjatev, upnika sta do pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine prišla z zlorabo pravic. Ta zloraba naj bi izhajala iz dejstva, da je zakoniti zastopnik upnikov zlorabil položaj, ki je nastal, ko je tik pred vročitvijo sklepov o izvršbi odstopil kot zakoniti zastopnik dolžnika, tako, da je v posledici razvoja dogodkov dolžnik zamudil z ugovorom zoper sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na dejstvo, da sta sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočna, da je višje sodišče v preteklosti že sprejelo odločitve, da v primeru, ko ima upnik terjatev izkazano z izvršilnim naslovom, v stečaju ni dopustno razpravljati o tem, da dolžnik obveznosti ne dolguje, nadalje pa tudi upoštevajoč načelo hitrosti postopka ter dejstvo, da je izvršilno sodišče na prvi stopnji zavrnilo dolžnikova predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine ter predloga za vrnitev v prejšnje stanje (vendar ne še pravnomočno, saj o dolžnikovih pritožbah višje sodišče še ni odločilo).

7. Višje sodišče najprej odgovarja na argument upnikov v odgovoru na pritožbo, češ da dolžnik ni izpodbijal trajnejše nelikvidnosti in da ni izpodbijal dejstva, da zamuja s plačilom terjatev za več mesecev, ter da so bila to med strankama nesporna dejstva. To ne drži. Insolventnost (14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) je kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka izpodbijana tudi v primeru, ko dolžnik v stečajnem postopku izpodbija terjatev, v posledici katere je nastopila insolventnost. Dolžnik je zatrjeval, da so bili njegovi transakcijski računi v izvršbi blokirani zaradi dejstva rubeža za poplačilo spornih terjatev v znesku, ki skupaj presega 1 mio EUR. Ustaljeno je stališče sodne prakse, da mora upnik terjatev, ki je bila zaradi dolžnikovega prerekanja hkrati pogoj insolventnosti, dokazati do stopnje prepričanja.

8. Dolžnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil in dokazoval, da do upnikov nima nobene obveznosti. Kolikor pa upnika terjatev izkazujeta s pravnomočnima in izvršljivima sklepoma o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je skozi celoten postopek pred sodiščem prve stopnje vztrajal, da sta upnika do pravnomočnih sklepov o izvršbi prišla z zlorabo pravice. Zato je predlagal, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek, dokler izvršilno sodišče pravnomočno ne odloči o njegovih predlogih za razveljavitev obeh potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine in predlogih za vrnitev v prejšnje stanje.

9. Pritožnik tudi v pritožbi vztraja na zlorabi pravice s strani upnikov, zaradi katere je bil dolžniku tako v izvršilnem kot tudi sedaj v stečajnem postopku onemogočen vsebinski ugovor zoper terjatev. Navaja, da je bil zakoniti zastopnik upnikov A. A. do 24. 6. 2020 tudi zakoniti zastopnik dolžnika. Tega dne je podal odstopno izjavo. Upnika, zastopana po A. A., sta predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložila 3. 7. 2020, sklep je bil dolžniku (po podatkih izvršilnih spisov) vročen 7. 7. 2020. Pritožnik (družbenik) je sicer novega zakonitega zastopnika imenoval 30. 6. 2020, ki pa zaradi vztrajanja A. A. (takrat torej zgolj še zakonitega zastopnika upnikov) pri dolžniku ni mogel prevzeti poslov do 3. 8. 2020. Dne 10. 7. 2020 je to dejansko poskušal, vendar je bil A. A. odsoten in do predaje poslov ni prišlo. Ko pa mu je 3. 8. 2020 A. A. predal posle, mu je med drugim dal tudi prejeto pošto za čas od 24. 6. 2020 do 3. 8. 2020. V tej pošti sta bila tudi oba sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Višje sodišče ugotavlja, da iz priloge k red. št. 7 tega stečajnega spisa (zapisnik o primopredaji poslovne dokumentacije) izhaja, da je A. A. zakonitemu zastopniku predal neodprto pošto. Navaja, da sta upnika, ki ju zastopa A. A., zlorabila postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. V posledici te zlorabe je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni počakalo, da se zadeva v izvršilnem postopku pravnomočno reši, hkrati pa tudi samo o zlorabi pravice ni odločalo.

10. Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je v primeru, ko upnik terjatev izkaže z izvršilnim naslovom, stečajno sodišče pri odločanju o obstoju terjatve na izvršilni naslov vezano in o razsojeni stvari ne odloča ponovno, ko presoja, ali terjatev kot procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka obstoji (prva alineja 3. točke 231. člena ZFPPIPP). To je ustaljena sodna praksa.

11. Vendar ima po mnenju višjega sodišča pritožnik prav, ko opozarja, da se o pravno pomembnem dejstvu še vedno vodi postopek, da torej še ni pravnomočno razčiščeno o bistvenem dejstvu, na katerega sta upnika oprla predlog za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče meni, da ni mogoče spregledati dejstva, da upnika temeljita predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi dejstva (obstoj pravnomočnih in izvršljiv sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine), ki še ni gotovo. O tem pristojno sodišče še ni sprejelo pravnomočne odločitve.

12. O tem, ali bodo sklepi o izvršbi dejansko ostali v veljavi (prim. drugi odstavek 62. člena ZIZ), pri čemer so ti sklepi podlaga za odločitev stečajnega sodišča, se pred izvršilnim sodiščem torej še vedno vodi postopek. Po podatkih pritožbe še ni pravnomočno odločeno o dolžnikovih predlogih. Že eden od njih – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – je po presoji višjega sodišča takšen, da terja prekinitev postopka dokler o tem ni pravnomočno odločeno pred za to pristojnim izvršilnim sodiščem (smiselno 1. točka 206. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ki je edino pristojno za odločanjem o tem vprašanju (36. člen ZIZ). Višje sodišče opozarja, da dolžnik predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložil zaradi obrambe v tem stečajnem postopku, saj ga je vložil še preden sta upnika vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Izvršilno sodišče predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni zavrglo kot prepozna (prim. prvi do tretji odstavek 117. člena ZPP in 36. člen ZIZ). Dolžnik v predlogih zatrjuje to, kar zatrjuje tudi pritožnik sedaj, to je, da je na strani upnikov oziroma njunega zakonitega zastopnika prišlo do zlorabe pravic, ker naj bi ista oseba vložila predloga za izvršbo in povzročila, da dolžnik nanju ni mogel pravočasno ugovarjati. Materialnopravno presojo zlorabe pravice bo skozi presojo posebej upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP) moralo (pravnomočno) dati izvršilno sodišče v postopkih, v katerih sta izdana sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker pa je postopek odločanja o tem še vedno odprt, višje sodišče v tej konkretni zadevi meni, da so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka ter hkrati niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka.

13. Ker mora izvršilno sodišče izvršilni zadevi voditi prednostno (drugi odstavek 48. člena ZFPPIPP), postopek odločanja o dolžnikovih predlogih pa je še vedno odprt, pri čemer vsaj eden od njih (vrnitev v prejšnje stanje) v bistvenem temelji na zlorabi pravice, le-ta pa je, če je do nje dejansko prišlo, utegnila odločilno vplivati na ta stečajni postopek, pri čemer pravo zlorabi pravice ne sme nuditi pravnega varstva (prim. sklep VSRS II Ips 286/2012 z dne 28. 5. 2015, sodba VSRS II Ips 19/2020 z dne 17. 7. 2020), stečajni postopek pa na drugi strani ne pozna instituta v smislu zadržanja materialnih in procesnih posledic začetka stečajnega postopka, ter upoštevajoč, da bi bil ta postopek ob drugačni odločitvi višjega sodišče ireverzibilen (prim. drugi odstavek 121. člen ZFPPIPP) in bi torej začetek stečajnega postopka pomembno vplival tudi na pritožnikovo pravico do lastnine iz 33. člena Ustave, upnik pa ima za zavarovanje denarne terjatve na voljo zavarovanje z začasno odredbo, če so seveda za to izpolnjeni pogoji (prim. 240. člen ZFPPIPP), je višje sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka. Ko bo v matičnem postopku pravnomočno odločeno o predlogih za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine in o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje, bo sodišče prve stopnje o predlogu za začetek stečajnega postopka ponovno odločalo.

14. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.