Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče napravilo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno z obrazložitvijo, da v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja predlagana zaslišanja ne bi mogla več spremeniti.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče napravilo nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno z obrazložitvijo, da v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja predlagana zaslišanja ne bi mogla več spremeniti?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-4505/2012-39-04-210-02, 04-220-05 z dne 5. 6. 2014, s katero je davčni organ tožniku odmeril davek od dohodkov pravnih oseb za leta 2007 do 2011, davek na dodano vrednost za posamezna obračunska obdobja v letih 2007 do 2011, akontacijo dohodnine od dividend za leta 2007 do 2011, prispevke za socialno varnost za leta 2009 do 2011 ter akontacijo dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja za leta 2009, 2010 in 2011. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-14-35/2014-4 z dne 28. 11. 2014, pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Sodišče prve stopnje je v zadevi ponovno odločalo po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 119/2016 z dne 30. 1. 2019. Zavrnilo je vse tožbene ugovore in pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom tožene stranke. Glede predlaganih zaslišanj 17 prič je pojasnilo, da gre po vsebini za tožnikov predlog za odpravo procesnih kršitev, storjenih v upravnem postopku, s tem ko davčni organ prič ni zaslišal niti ni ustrezno obrazložil zavrnitve dokaznih predlogov. Kolikor bi se ugovore v tej smeri štelo za nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, pa tudi sicer zgolj s pavšalno zahtevo za zaslišanje prič tožnik ni uspel vzbuditi dvoma v pravilnost razlogov za zavrnitev dokazov s strani davčnega organa in tudi ne izkazati potrebnosti izvedbe teh dokazov.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlogu tožnika za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da je pravica do izvedbe dokazov na glavni obravnavi sestavni del pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave Republike Slovenije, in da lahko sodišče prve stopnje izvedbo predlaganega dokaza zavrne le tedaj, ko so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi.1 Ob tem ne sme vnaprej predvidevati, kakšen bi bil rezultat izvedbe predlaganih dokazov.2 Glede na navedeno zastavljeno vprašanje po svojem pomenu presega okvir konkretne zadeve, saj je pomembno za nadaljnji razvoj sodne prakse Vrhovnega sodišča v povezavi s širšim vidikom uresničevanja pravice do kontradiktornega in poštenega postopka v upravnem sporu.

7. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 391/2016 z dne 21. 11. 2018 in X Ips 356/2016 z dne 16. 1. 2019. 2 Več glede vnaprejšnje dokazne ocene npr. v sklepu X Ips 233/2014 z dne 3. 3. 2016