6. 2. 2012

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Jessice Perles Crimmins, Eve Perles Slattery in Patricie Elisabeth Perles, vse Združene države Amerike, ki jih zastopa Bojana Ozimek, odvetnica v Ljubljani, na seji 6. februarja 2012

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 243/2010 z dne 11. 5. 2011 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1514/2009 z dne 23. 4. 2010 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 93. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81, in Uradni list RS, št. 65/99) in Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) se zavrže.

Obrazložitev

A.

Upravna enota Ljubljana je z izpodbijano 2. točko izreka prvostopenjske odločbe pravnemu predniku pritožnic določila odškodnino v višini 178.979,44 DEM za podržavljene nepremičnine na Čopovi 7-9 v Ljubljani, na katerih sta imeli pravico uporabe Elitna konfekcija Novost, d. o. o., in Varteks (danes Andor), d. o. o. Ministrstvo za okolje in prostor je zavrnilo pritožbo pritožnic in potrdilo odločitev upravnega organa prve stopnje. V upravnem sporu je Upravno sodišče zavrnilo njihovo tožbo, z izpodbijano sodbo pa je Vrhovno sodišče zavrnilo njihovo revizijo. Nosilni argument revizije je, da Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev ni oblikoval kot odškodninskih, pač pa je določil pravico upravičencev glede na dejanske okoliščine in pravna stanja v državi po uveljavitvi tržnega gospodarstva in demokratičnega političnega sistema. Zato naj bi razmere, v katerih je zakonodajalec uzakonil denacionalizacijo, in razmere, v katerih se ta izvaja, objektivno pogojevale tudi obseg primernih odškodnin. Primerljivost sedaj izplačanih odškodnin ter odškodnin, izplačanih ob uveljavitvi ZDen, pa naj bi se zagotavljala z enotnim začetkom obrestovanja od 31. 12. 1996, ki ni odvisen od časa nastopa pravnomočnosti denacionalizacijskih odločb.

V ustavni pritožbi zoper izpodbijano sodbo pritožnice kot hujšo posledico kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin navajajo za najmanj 225.927,02 EUR manjšo odškodnino iz naslova obveznic za denacionalizirano premoženje. Navajajo, da 93. člen ZDen, ki določa enačbo, po kateri se ugotavlja vrednost stanovanj, stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov, ne predvideva revalorizacije vrednosti glede na tržno vrednost. Nasprotno naj bi drugi odstavek 5. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92 – v nadaljevanju Odlok) omogočal revalorizacijo izhodiščne vrednosti zemljišč, če pristojno ministrstvo ugotovi več kot 10 % razliko med ugotovljeno vrednostjo zemljišča po Odloku in tržno ceno zemljišča. Ker za takšno očitno neenako določanje višine odškodnine glede na vrsto podržavljenega premoženja ni razumnega razloga, naj bi šlo za kršitvi 14. in 22. člena Ustave.

Hkrati z ustavno pritožbo pritožnice (oziroma pobudnice) vlagajo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 93. člena ZDen ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (v nadaljevanju Pravilnik) in Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo). Neskladje Pravilnika in Navodila s 14. in 22. členom Ustave ter s prvim odstavkom 44. člena in drugim odstavkom 85. člena ZDen pobudnice utemeljujejo z enakimi razlogi kot ustavno pritožbo.

B. – I.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih pravnih sredstvih).

Pritožnice očitke o kršitvi človekovih pravic utemeljujejo z domnevno protiustavno ureditvijo, na podlagi katere temelji odločitev sodišč. Drugih samostojnih argumentov, s katerimi bi prav tako utemeljevale domnevne kršitve človekovih pravic v konkretnem postopku odločanja o višini odškodnine za podržavljene nepremičnine ne uveljavljajo. Iz ustavne pritožbe izhaja, da je izpodbijana ureditev oziroma odločitev sodišč za pritožnice sporna zato, ker naj 93. člen ZDen za razliko od 5. člena Odloka ne bi predvideval revalorizacije odškodnin glede na njihovo tržno vrednost. Vendar pritožnice teh očitkov v upravnem sporu niso uveljavljale. V tožbi in reviziji so zatrjevale, da prisojene odškodnine ne morejo biti zgolj simbolične narave in morajo zato dosegati vsaj 30 % tržne vrednosti podržavljenega premoženja ne glede na čas izdaje denacionalizacijske odločbe. To pomeni, da pritožnice očitkov o protiustavnosti in nezakonitosti predpisov, ki so bili podlaga za odločitev, po vsebini niso izčrpale, zato je Ustavno sodišče njihovo ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov so pobudnice utemeljevale s hkrati vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih predpisov v zadevi pobudnic ne bi mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnice ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik