Jedro

Vsebina tretjega odstavka 24. člena ZBPP nalaga organu za brezplačno pravno pomoč dolžnost, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 12. 10. 2018 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka zoper A.A. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da je tožnika glede na to, da je bila njegova prošnja za BPP nepopolna, z dopisom z dne 15. 10. 2018 pozvala na ustrezna pojasnila, vendar tožnik izjave v zvezi z odškodninsko zadevo ni podal. Toženka je zato po uradni dolžnosti vpogledala v spis Bpp 348/2018, v katerem je odvetnik B.B. po opravljenem pravnem svetovanju podal mnenje glede verjetnih izgledov za uspeh v postopku zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka tožnika zoper A.A. in iz katerega izhaja, da je odvetnik tožniku odsvetoval vložitev civilne tožbe. Zaključuje, da tožnik ni niti okvirno uspel izkazati predpostavk odškodninske odgovornosti in zato po njeni oceni ni podana verjetnost za uspeh v postopku z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka.

2. Tožnik v laični tožbi navaja, da ga je A.A. napadel za trgovskim centrom C. v ..., ki je pokrit s kamerami, česar policija ni preverila. Prosi za dodelitev BPP in se sklicuje na slabo finančno stanje. Smiselno tako sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

3. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in dodatno pojasnjuje stališča v izpodbijani odločbi. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 19. 2. 2019 ponavlja tožbene navedbe in vztraja pri tožbi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama ni spora o tem, da je tožnik 12. 10. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje in pravno svetovanje pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka zoper A.A. v zvezi z zatrjevanim škodnim dogodkom z dne 18. 9. 2017 pred oziroma za trgovskim centrom C. v ... Sporno pa je, ali izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP.

7. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev za BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravno sodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je na primer zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na normativno vsebino tretjega odstavka 24. člena ZBPP pomen te zakonske določbe brez dvoma širši in po mnenju sodišča nalaga organu za BPP dolžnost, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP ni konkretizirano navedel razlogov, zaradi katerih želi vložiti odškodninski zahtevek zoper A.A., zato je toženka ravnala pravilno, ko ga je pozvala na dopolnitev njegove prošnje za dodelitev BPP z dopisom z dne 15. 10. 2018. Sodišče ugotavlja, da tožnik na navedeni poziv toženke ni odgovoril. Toženka je zato ravnala pravilno, ko je po uradni dolžnosti vpogledala v spis Bpp 348/2018, v katerem je bila tožniku odobrena BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka zoper A.A., ki naj bi tožniku povzročil škodo 18. 9. 2017 pred oziroma za trgovino C. v ... Glede na to, da iz pravnega mnenja odvetnika B.B., dodeljenega tožniku v zadevi Bpp 348/2018 v zvezi s smiselnostjo vlaganja odškodninskega zahtevka zoper A.A. v zvezi z navedenim škodnim dogodkom, izhaja da je odvetnik tožniku odsvetoval vložitev civilne tožbe, upoštevajoč dejstva, da je že Državno tožilstvo zavrglo njegovo kazensko ovadbo zoper A.A. v zvezi z dogodkom z dne 18. 9. 2017, da je A.A. tudi sam očital tožniku povzročitev škode (na primer: polivanje vozila z odpadnim oljem in na to vozilo nametanim peskom, z metanjem 900 kg peska v garažni kanal za popravilo avtomobilov) ter da iz edinega dokazila, s katerim razpolaga tožnik (zdravniško potrdilo z dne 19. 9. 2017), ne izhaja mehanizem nastanka poškodb oziroma kako konkretno je prišlo do poškodb tožnika.

10. Tožnik je v tem upravnem sporu sodišču predložil tudi sklep Okrožnega državnega tožilstva z dne 30. 3. 2018 o zavrženju kazenske ovadbe zoper osumljenega A.A. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ki naj bi jo povzročil tožniku dne 18. 9. 2017, ko naj bi ga okrog 23. ure pred trgovskim centrom C. v ... fizično napadel (priloga A1). Iz navedenega sklepa Okrožnega državnega tožilstva v ... tudi izhaja, da poškodbe, ki naj bi jih tožnik utrpel, to je opraskanine in odrgnine, niso skladne z opisom, ki ga je tožnik podal, in sicer da naj bi ga osumljeni vlekel, brcal in udarjal. Hkrati iz navedenega sklepa izhajajo nasprotujoče si izpovedbe tako tožnika kot osumljenega in njegovega sina. Tožnik je sodišču predložil tudi zdravniško potrdilo z dne 19. 9. 2017 (priloga A3), iz katerega so razvidne poškodbe tožnika v zvezi z zatrjevanim dogodkom z dne 18. 9. 2017, in sicer po rokah na desnem komolcu 3 x 3 mm velika hrasta, na levem hematom v regresiji 3 x 3 cm, ranica 1 cm nad levo obrvjo in hrasta v predelu levega lica 2 x 2 mm.

11. Po preučitvi upravnega spisa zadeve, izpodbijane odločbe in listin, ki jih je tožnik predložil k tožbi, sodišče ugotavlja, da je odločitev toženke v izpodbijani odločbi o zavrnitvi njegove prošnje za BPP pravilna in zakonita. Tudi po presoji sodišča v zadevi očitno ni podana verjetnost za uspeh v postopku uveljavljanja odškodninskega zahtevka tožnika zoper A.A. v zvezi z navedenim škodnim dogodkom, torej tožnik ni niti okvirno uspel izkazati predpostavk odškodninske odgovornosti domnevnega povzročitelja škode A.A. To pomeni, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP. Sodišče tako pritrjuje toženki, da gre v tem primeru za očitno neutemeljeno prošnjo.

12. Po povedanem je moralo sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrniti. O zadevi je odločilo brez oprave glavne obravnave, na nejavni seji na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev. Dokazni predlog tožnika za vpogled posnetkov kamere pred trgovskim centrom C. v ... pa predstavlja nedopustno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1), saj tožnik ni pojasnil, zakaj tega dokaza ni predlagal že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, čeprav je bil k dopolnitvi prošnje izrecno pozvan.