Jedro

Najemnik prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta status pa pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes, in sicer tako, da je vlagal v nepremičnino znatna sredstva.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. ... z dne 15.9.1995.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila sklep Sekretariata za urejanje prostora občine Ljubljana št. ... z 30.12.1994; ni priznala tožeči stranki lastnost stranke v postopku denacionalizacije stanovanjske stavbe v Ljubljani, W.3; zavrgla zahtevo tožeče stranke za izločitev dela stanovanja, v 1. nadstropju navedene stanovanjske stavbe, iz vrnitve v postopku denacionalizacije.

Tožena stranka je svojo odločitev obrazložila s sledečim: V zadevi denacionalizacije stanovanjske stavbe v Ljubljani, W. 3, ki stoji na parceli št. 9, vl. št. 76 k.o. A., je tožeča stranka kot najemnica stanovanja v prvem nadstropju te stavbe, zahtevala, da se del stanovanja v deležu 59,6/100 izloči iz vrnitve v postopku denacionalizacije. Po določbi 1. odstavka 60. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) so stranke v postopku denacionalizacije upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oz. druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, pravico udeleževati se postopka. Ker se v postopku ne odloča o nobeni pravici ali pravni koristi najemnika, mu položaja stranke ni mogoče priznati. Razmerja med najemnikom in najemodajalcem lahko uredijo ti sporazumno, sicer pa v postopku pred sodiščem. Trditev tožeče stranke, da je bila z dnem uveljavitve ZDen že solastnica predmetnega stanovanja na podlagi 3. odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona, ni utemeljena, saj ni izkazala, da bi ji bil solastniški delež priznan, niti da je zato sprožila ustrezen postopek za ugotovitev tega deleža. Tožena stranka je zavrgla tudi zahtevek tožeče stranke za izločitev deleža stanovanja iz denacionalizacije, ker tožeča stranka kot najemnica nima lastnosti stranke v konkretnem postopku denacionalizacije.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da v postopku denacionalizacije ne uveljavlja statusa stranke kot najemnica stanovanja, temveč kot solastnica stanovanja do 59,6/100 deleža na stanovanju, ki ga ima med drugim tudi v najemu. Gre torej za predhodno vprašanje, saj se premoženje v delu, kjer je ona solastnica, sploh ne more vračati, ker je v lasti fizične osebe. Tožeča stranka je za pridobitev stanovanjske pravice poleg lastne udeležbe prispevala še z dodatnimi denarnimi vlaganji in tako na podlagi 3. odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona pridobila pravico zahtevati od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju. To dejstvo je pomembno tudi za postopek denacionalizacije, saj v tem delu lahko upravičenci zahtevajo le vrnitev premoženja v obliki odškodnine, zato vprašanja solastništva ni mogoče urejati po zaključku postopka denacionalizacije. Iz tega je razvidno, da ima tožeča stranka interes, da sodeluje v postopku. Tudi če upravni organ meni, da vprašanje solastništva ni v njegovi pristojnosti, s čemer se tožeča stranka ne strinja, bi ji moral priznati status stranke v postopku, jo napotiti na pravdo in predmetni postopek prekiniti do pravnomočnosti sodne odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Položaj stranke v postopku denacionalizacije je opredeljen v 60. členu ZDen. Ta določa, da so stranke poleg upravičenca, njegovega pravnega naslednika ter zavezanca tudi pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Tako ima položaj stranke v postopku denacionalizacije, poleg upravičenca kot aktivne stranke in zavezanca kot pasivne stranke, tudi prizadeta stranka, kadar izkaže svoj pravni interes. Najemnik prostorov sam po sebi ni stranka v postopku denacionalizacije. Ta status pa pridobi s tem, ko izkaže svoj pravni interes in sicer tako, da je vlagal v nepremičnino znatna sredstva. Pri uveljavljanju pravic, ki so posledica njegovih vlaganj v nepremičnino pa postane najemnik stanovanja, ki je predmet denacionalizacije iz "dejanskega" tudi "pravni" interesent. Pri uveljavljanju pravnih interesov pa mu ZDen zagotavlja pravico udeleževati se postopka. Tako stališče je poleg sodne prakse razjasnila tudi novela ZDen (Ur.l.RS, št. 65/98), ki je v novem 1. odstavku 60. člena določila, da je stranka v postopku denacionalizacije tudi pravna ali fizična oseba, ki je do uveljavitve zakona dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izhajajo iz teh vlaganj.

Pritrditi pa je stališču tožene stranke, da tožeča stranka v času uveljavitve ZDen še ni bila solastnica predmetnega stanovanja na podlagi 3. odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona. Priznanje solastninskega deleža ni nastalo po samem zakonu in ga je potrebno zahtevati od lastnika ob upoštevanju pogojev 3. odstavka 116. člena zakona. Ob tem je potrebno tudi pripomniti, da priznanje solastniškega deleža na stanovanju nikakor ni predmet postopka denacionalizacije. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka priznati tožeči stranki položaj stranke in odločati o njeni zahtevi v skladu z ZDen in Zakonom o splošnem upravnem postopku.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).