Jedro

Ker je s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena z a v r n e .

Obrazložitev

Okrajno sodišče v S. je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 ugotovilo, da je sodba pod opr. št. K 118/03 z dne 5.12.2003 postala pravnomočna dne 9.2.2004, pod točko 2 pa je zavrnilo prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje medtem, ko je ugovor kot prepozen zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje obsojenčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, sodišču druge stopnje pa predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Višji državni tožilec je v pisnem mnenju predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Navedbe pritožnice, da obsojenec ni predlagal vrnitve v prejšnje stanje, so sicer točne, vendar pravilnosti izpodbijanega sklepa ne morejo ovreči. Sodišče prve stopnje je namreč odločalo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe (za izdajo kaznovalnega naloga) z dne 5.12.2003 opr. št. K 118/2003 in o napovedi pritožbe zoper navedeno sodbo ter ugotovilo, da je sodba postala pravnomočna 9.2.2004 medtem, ko je napoved pritožbe smiselno štelo kot ugovor zoper sodbo in ga kot prepoznega zavrglo. Ob ugotovitvi, da je sodba postala pravnomočna, pa je vlogo dalje smiselno štelo tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga zato, ker vložnik roka za vložitev ugovora ni zamudil iz opravičljivih razlogov, zavrnilo. V zvezi z očitkom, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje sploh ni bil podan, pa je potrebno pojasniti, da izpodbijani sklep zgolj zaradi tega, ker je sodišče odločilo o predlogu, ki ni bil podan, ni nepravilen in zato ni razlogov za razveljavitev. Sodišče je namreč le zavrnilo nekaj, kar sploh ni bilo predlagano, zaradi česar nobena posledica ni nastala in je sklep v tem delu pravzaprav brezpredmeten. Enako velja tudi za ugotovitev, kdaj je sodba postala pravnomočna, saj je takšna ugotovitev v sklepu le ugotovitvene narave in bi jo sodišče prve stopnje lahko navedlo v obrazložitvi. Sicer pa je potrebno še pojasniti, da Zakon o kazenskem postopku instituta razveljavitve klavzule pravnomočnosti, kot je bil predlog podan, izrecno ne določa. Za presojo pravilnosti je zato pomemben le tisti del sklepa, ko je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo napoved pritožbe, katero je v smislu 2. odst. 445.č člena ZKP pravilno štelo kot ugovor zoper sodbo za izdajo kaznovalnega naloga. Takšna odločitev pa je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem na mestu.

Pravočasnost vloženega pravnega sredstva se šteje od datuma prevzema izpodbijane odločbe upravičencu in kot izhaja iz povratnice, je obsojenec izpodbijano sodbo sprejel dne 30.1.2004. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bila opravljena osebna vročitev, pri čimer sta na povratnici navedeni tako ime obsojenca, kot njegov naslov, ki je enak tistemu, kot ga navaja v pritožbi. Iz povratnice na list. št. 14 izhaja, da je vročevalec najprej pustil obvestilo o pošiljki dne 13.1.2004 in nato dan kasneje, vendar ker je naslovnik ni dvignil, je bila pošiljka vrnjena sodišču. O ponovni vročitvi dne 30.1.2004 pa je bila opravljena osebna vročitev s podpisom obsojenca, saj iz vročilnice ne izhaja, da bi bila sodba vročena komu drugemu. Zato je tudi potrebno zaključiti, da je bila sodba obsojencu vročena osebno v skladu z določbo 118. čl. ZKP in ker je napoved pritožbe vložena po poteku 8-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem prav, ko ga je kot prepoznega zavrglo. Tega zaključka pa pritožbena izvajanja, da obsojenec sodbe ni prejel in da bi sodišče prve stopnje moralo angažirati izvedenca grafologa, ne morejo ovreči. Ker je kot rečeno s povratnico izkazano, da je obsojenec sodbo prejel, sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z grafologom, ni bilo dolžno izvesti. Kolikor pa pritožnica meni, da vrnjena vročilnica ni pravilna oz. da ne izkazuje prave vročitve, pa je potrebno pojasniti, da je dokazno breme na strani tistega, ki takšno nepravilnost zatrjuje. Ker torej glede na vse povedano pritožba obsojenca ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP zavrnilo.