Jedro

Pristojni nosilec države članice v primeru, ko je pridobitev pravice pogojena z dopolnitvijo zavarovalnih dob, upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice, kot bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo sam uporablja. Po določbi 12. člena Uredbe (ES) št. 987/2009 se k zavarovalni dobi, v skladu zakonodaje katerekoli druge države članice prištejejo dobe, če je to potrebno za pridobitev pravic, ki so pogojene z dopolnitvijo zavarovalnih dob, a le pod pogojem, da se navedene dobe ne prekrivajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ... številka dosjeja ... z dne 6. 11. 2018 in odločba številka ... z dne 24. 9. 2018 ter da se zadeva vrne toženi stranki v nov upravni postopek. Odločilo je, da je bila tožeči stranki pravilno priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka. Vztraja, da mu niti v sodbi ni bilo pojasnjeno, zakaj mora imeti plačanih 47 let zavarovalne dobe, pri izračunu pa se mu upošteva samo 40 let. Če se mu plačani prispevki za 7 let pri izračunu ne upoštevajo, je to kaznivo dejanje in vztraja pri vračilu le-teh, saj zavrača solidarnost. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na uporabo materialnega prava.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 6. 11. 2018 v zvezi z odločbo št. ... z dne 24. 9. 2018, s katero je drugostopenjski organ zavrnil pritožbo tožeče stranke glede priznane pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ker naj nebi bila upoštevana zavarovalna doba iz tujine v celoti.

6. Pritožnik ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in razlogovanjem sodišča prve stopnje. Za odločitev o pritožbi je pomembno predvsem vprašanje pravilne uporabe določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami; ZPIZ-2) in veljavne koordinacijske uredbe, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev. Na pritožbene očitke poudarja predvsem naslednje.

7. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje odločilne dejanske ter pravne razloge tako, da jo je mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da je očitana kršitev, ki se nanaša na neobrazloženost glede odmere ni podana. Ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če se sodišče ne opredeli do navedb in izvajanja, ki za razsojo zadeve niso odločilna, to še zlasti, ker gre v bistvu za nestrinjanje z uporabo materialnega prava, razlogovanje tožnika pa je napačno.

8. Sodišče prve stopnje je v 6., 8. in 9. točki obrazložitve umno in razumljivo obrazložilo, zakaj se tožniku zavarovalna doba dopolnjena pri avstrijskem nosilcu zavarovanja v obdobju od februarja 1992 do maja 2013 s presledki1 ne more upoštevati pri odmeri pokojnine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da podlago za odločitev predstavljajo določbe ZPIZ-2, Uredba (ES št. 883/2004) Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti v nadaljevanju Uredba (ES) 883/2004 in Uredba (ES) 987/2009 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 9. 2019 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe). Pristojni nosilec države članice v primeru, ko je pridobitev pravice pogojena z dopolnitvijo zavarovalnih dob, upošteva zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji katerekoli druge države članice, kot bi bile dopolnjene po zakonodaji, ki jo sam uporablja. Po določbi 12. člena Uredbe (ES) št. 987/2009 se k zavarovalni dobi, v skladu zakonodaje katerekoli druge države članice prištejejo dobe, če je to potrebno za pridobitev pravic, ki so pogojene z dopolnitvijo zavarovalnih dob, a le pod pogojem, da se navedene dobe ne prekrivajo. Pravilna je obrazložitev sodišča, da pri tožniku ni mogoče uporabiti 37. člena Konvencije o priznavanju zavarovalnih dob dopolnjenim pred 1. januarjem 1956,2 ker tožnik nima zavarovalnih dob, ki bi jih dopolnil pred 1. januarjem 1956. Zavarovalna doba, ki je dopolnjena pri različnih nosilcih držav članic se sešteva skladno s pravilom o seštevanju dob,3 ki se uveljavi samo pri presoji pridobitve, trajanja ali ponovne pridobitve pravice do same dajatve.4 Tožena stranka je tako v predsodnem postopku pri odmeri pravilno upoštevala le zavarovalno dobo, ki jo je zavarovanec prebil pri domačem nosilcu zavarovanja v višini 332 mesecev. Bo pa lahko tožeča stranka zavarovalno dobo, ki ni upoštevana pri slovenskem nosilcu zavarovanja, v primeru izpolnitve pogoja za upokojitev v Avstriji, pri avstrijskem nosilcu zavarovanja pridobila pokojnino na podlagi celotne pokojninske dobe, ki je pokrita s prispevki v tej državi. Prvostopno sodišče je tudi preverilo in razumno pojasnilo odmero priznane pravice do pokojnine pri toženi stranki v predsodnem postopku.

9. Prav tako ni mogoče slediti pritožbi tožeče stranke, da se ji vrnejo plačani prispevki za obdobje, ki mu pri priznanju pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ni bilo upoštevano. Iz 11. točke obrazložitve je tudi v tem delu sodišče ustrezno pojasnilo, da za vračilo prispevkov, zaradi sistemske ureditve obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v veljavnih predpisih ni pravne podlage. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je oblikovan na podlagi medgeneracijske solidarnosti, načel vzajemnosti ter solidarnosti zavarovancev in odgovornosti države za izvajanje zavarovanja, ker je javnopravne narave in ne gre za pravno praznino, zato tudi slednje ne predstavlja kaznivega dejanja.

10. Ker pritožbena izvajanja za rešitev zadeve niso pravno relevantna, je bilo potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

11. S popravnim sklepom opr. št. Psp 373/2019 z dne 14. 5. 2020 je bila popravljena glava sodbe. S tem prepisom se nadomesti prejšnji prepis sodbe Psp 373/2019 z dne 27. februarja 2020 (tretji odstavek 328. člena ZPP).

1 Obdobje od 1. 2. 1992 do 16. 3. 1992, 1. 9. 1998 do 30. 4. 2004, 10. 1. 2009 do 31. 1. 2009, 1. 3. 2009 do 15. 3. 2009, 1. 5. 2012 do 1. 5. 2012, 1. 4. 2013 do 31. 5. 2013. 2 Zakon o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti z zaključnim protokolom in dogovorom o izvajanju konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti (41. člen, Ur. l. RS, št. 23/1993 iz konvencije o socialni varnosti z dne 10. 3. 1997 3 Določilo 6. člena Uredbe (ES) 883/2004 in 12. člena Uredbe (ES) 987/2009. 4 Ne sešteva se zavarovalna doba, ki je na ta način pridobljena v različnih državah članicah tudi pri odmeri pokojnine, ki jo ureja 52. člen Uredbe (ES) 883/2004.