Jedro

Ker za poseg v prostor ni bilo izdano veljavno upravno dovoljenje, je ukrep urbanističnega inšpektorja v skladu s 1. odstavkom 73. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.5.2001. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo urbanističnega inšpektorja, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote N.m., Inšpekcijske pisarne K. z dne 23.1.2000, s katero je bilo odločeno, da mora tožnik do 23.4.2001 odstraniti klet tlorisne velikosti 7,00 m x 4 m in na njej postavljeno brunarico na zemljišču parc. št. 135 k.o. V. ter vzpostaviti prejšnje stanje, izrečene pa so bile tudi prepovedi iz 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN).

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na 73. člen ZUN. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 15.11.2000 izhaja, da je na zemljišču parc. št. 135 k.o. V., katerega lastnik je tožnik, zgrajena klet tlorisne velikosti 4 x 7 m in na njem postavljena lesena brunarica - hram. Iz zapisnika še izhaja, da je klet zgradila že tožnikova mati in da je bila brunarica na zgrajeno klet prestavljena iz dvorišča V. Podatkov o dovoljenju za gradnjo navedenega objekta tožnik nima. Temu, da dovoljenje za gradnjo ni bilo izdano, tožnik v pritožbi ni ugovarjal, saj se je v pritožbi med drugim skliceval tudi na okoliščino, da bi mu moral organ urbanistične inšpekcije omogočiti, da stanje sanira in da si potrebno dovoljenje pridobi naknadno, kar je pripravljen storiti, ker meni, da so za to dani vsi pogoji. V zadevi je odločilo dejstvo, da je bil opravljen poseg v prostor, za katerega ni bilo izdano ustrezno upravno dovoljenje. Pri tem tožnikovo sklicevanje na okoliščino, da je objekt podedoval od pokojne matere in da niti ne ve, kdaj je bila gradnja izvedena, ni relevantno, saj je, kot je pravilno ugotovila že tožena stranka, z dedovanjem tožnik vstopil v vse pravice in obveznosti, ki so povezane s spornim objektom.

Tožnik v pritožbi navaja, da ZUN v 73. členu daje ne le eno, ampak več možnosti glede ukrepanja urbanistične inšpekcije, poleg tega pa jo zavezuje, da odredi naknadno pridobitev dovoljenja. V tem primeru je urbanistična inšpektorica odredila eno samo možno rešitev, ne da bi mu dala možnost, da stanje sanira, to je, da si naknadno pridobi potrebno dovoljenje za že zgrajeni objekt. Zato odločitev urbanistične inšpektorice ni bila ustrezna in zakonita. Po določbah ZUP mora sprejeti upravni organ v primeru, da je možnih več ukrepov, tisti ukrep, ki je za stranko ugodnejši. Ne glede na to pa je med tem že pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje, kar dokazuje, da si je kljub nezakoniti odločitvi urbanistične inšpekcije prizadeval, da se stanje uredi in uskladi s predpisi. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, oziroma spremeni tako, da se odpravita obe upravni odločbi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja, izrečen po 1. odstavku 73. člena ZUN, ki določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da za objekt, katerega lastnik je tožnik, v času, ko mu je bi izrečen inšpekcijski ukrep, ni imel veljavnega upravnega dovoljenja. Zato je odločitev urbanistične inšpektorice, da mora navedeni objekt odstraniti in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje v skladu s citirano določbo 1.odstavka 73. člena ZUN.

Že tožena stranka je v odločbi pravilno presodila vse pritožbene ugovore, na katere se tožnik sklicuje tudi v tožbi in sedaj tudi v pritožbi. Okoliščina, da je objekt zgradila že tožnikova mati in da je tožnik navedeni objekt podedoval, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj bi moralo biti tudi v takem primeru pred začetkom gradnje pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da bi urbanistična inšpektorica morala dati tožniku možnost, da stanje sanira tako, da si upravno dovoljenje naknadno pridobi.

Določba 2. odstavka 73. člena ZUN namreč ureja povsem drug primer, ko je zaradi naloženega inšpekcijskega ukrepa potrebna sanacija in so prav zaradi te sanacije potrebna ustrezna dovoljenja. V tem primeru pa ne gre za takšno sanacijo, ampak je urbanistična inšpektorica ugotovila, da je predmetni poseg v prostor izvršen, ne da bi bilo pred tem pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje. Glede na tožnikovo navedbo, da je med tem že pridobil lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pa sodišče pripominja, da lahko uveljavlja odlog izvršbe predmetnega urbanističnega ukrepa.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.