Jedro

Predmet izbrisne tožbe ni posamezno stanovanje oziroma etažna lastnina, kot bi to izhajalo iz pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca, ampak idealni del nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: "Pri nepremičnini parc. št. 1102/1, vl. št. 791, k.o. ....., last MT d.o.o., se do idealnega deleža 750/10000 dovoli zaznamba izbrisne tožbe vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, dne 26.6.2007, opr. št. II P 2001/2007, v korist D. J., B.J.B., S. M. in M.O.; v preostalem delu se predlog zavrne." Sicer se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Izbriše se zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo zaznambo izbrisne tožbe v korist predlagateljic do celotne nepremičnine parc. št. 1102/1 vl. št. 791, k.o. ....., last nasprotnega udeleženca.

Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo. Meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo procesne predpostavke iz 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki določa, da mora nepremičnina biti v tožbenem zahtevku oziroma predlogu iz 1. odstavka tega člena označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Gre za procesno predpostavko, saj je od njenega obstoja odvisno, ali se zadeva sploh lahko materialno obravnava. Navedena določba se uporablja na podlagi 245. člena ZZK-1, ki nakazuje smiselno uporabo določb ZZK-1 o zaznambi spora. Zemljiškoknjižno sodišče dovoljuje zaznambo spora v korist predlagateljev na podlagi tožbe, katere predmet je uveljavljanje predkupne pravice, izstavitev zemljiškoknjižne listine in ugotovitev neveljavnosti vknjižbe izključno na posameznih delih v večstanovanjski hiši in sicer na štirih stanovanjih. Tožba, ki je podlaga za vpis zaznambe zato ne ustreza pogojem iz navedenega 3. odstavka 79. člena ZZK-1, saj navedena štiri stanovanja niso vpisana v zemljiški knjigi. Predmet tožbe so torej pravice na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiški knjigi. Zato je zaznamba nedopustna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da predlagani vpis zavrne, podredno pa, da ga zavrže. Pritožba je delno utemeljena.

Predlagatelji so s tožbo v pravdnem postopku uveljavljali kršitev predkupne pravice na nepremičnini. Ker je kupec nepremičnine že vknjižen kot lastnik v zemljiško knjigo, so v okviru navedene tožbe uveljavljali tudi izbrisni zahtevek. Predmet izbrisne tožbe ni posamezno stanovanje oziroma etažna lastnina, kot bi to izhajalo iz pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca, ampak idealni del nepremičnine do 750/10000. Nepremičnina je v tožbenem zahtevku tudi označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (parc. št. 1102/1 k.o. ......). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče v celoti napačno uporabilo določbo 3. odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določa, da mora biti nepremičnina v tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Izbrisni zahtevek predlagateljev pa se ne nanaša na celotno nepremičnino, kot bi to izhajalo iz izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, temveč le na njen idealni delež do 750/10000. V skladu z 2. in 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je bilo zato treba pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugoditi in izpodbijano odločitev spremeniti tako, da se vpis izbrisne tožbe zaznamuje le do deleža 750/10000 parc. št. 1102/1 k.o. ....., v preostalem delu pa se predlog zavrne.

V skladu z 2. alinejo 3. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je pritožbeno sodišče dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Glede na le delni uspeh nasprotnega udeleženca v pritožbenem postopku je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbe (2. odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1).