Jedro

Če sodišče 1. stopnje ugotovi, da v zahtevi za obnovo kazenskega postopka navedena dejstva in dokazi niso takšni, da bi lahko vplivali na pravnomočno obsodilno sodbo, zahtevo zavrže ne da bi jo pred tem odstopilo okrožnemu državnemu tožilcu.

Izrek

Pritožba obsojenega R. A. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bila zavržena zahteva za obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 22. 4. 2002, opr. št. K ..., v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 4. 10. 2002, opr. št. Kp .... Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil obsojeni po zagovornici zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Višji državni tožilec ni podprl pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje po prejemu zahteve za obnovo kazenskega postopka vročiti drugopis zahteve okrožnemu državnemu tožilcu, hkrati pa bi moralo opraviti ustrezne poizvedbe in pribaviti predlagane dokaze, ni pravilna. Po I. odstavku 413. člena ZKP, na katerega je oprt izpodbijani sklep, se vse to opravi, če sodišče prve stopnje zahteve za obnovo kazenskega postopka ne zavrže. Zato do kršitve zakona ni prišlo. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje predlagano novo dejstvo ni takšne narave, da bi povzročilo izdajo oprostilne sodbe. Obsojenčeva sedaj že pokojna mati O. A. je bila zaslišana pred sodiščem prve stopnje. Če bi tedaj sodišče prve stopnje podvomilo v njeno prisebnost, bi že samo temu ustrezno ukrepalo. Razen tega ni res, da zaslišane priče niso potrdile obtožbe. Nenazadnje sta jo potrdila tudi obsojenčeva brata M. in B. A.. Zaslišanje prič o oškodovankinem duševnem stanju v rednem postopku na prvi stopnji ni bilo potrebno, saj o tem ni bilo nobenega dvoma. Ker je grajana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbi ni bilo mogoče ugoditi.