Jedro

Pri obveznem avtomobilskem zavarovanju nima položaja tretje osebe izvenzakonski partner, če je vozilo, s katerim je bila škoda povzročena, bilo kupljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se zato spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela v škodnem dogodku z dne 26.10.1987 in je tako tožbeni zahtevek tožeče stranke glede na podlago utemeljen. Odločitev o stroških pa je pridržalo za končno sodbo.

Zoper vmesno sodbo se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka.

Predlagala je spremembo sodbe tako, da pritožbeno sodišče zavrne tožbeni zahtevek. Navedla je, da je imela izvezakonska skupnost med tožnico in zavarovancem vse elemente po katerih je izenačena z zakonsko zvezo. Opozorila je, da je za presojo temelja zahtevka pomembno ravno premoženjsko razmerje med njima, to pa se ureja po ZZZDR. Poleg tega se je sklicevala na ugotovitev, da sta bila zato, ker je bilo njuno razmerje izenačeno z zakonsko zvezo, solastnika avtomobila in je to še nadaljnja okoliščina, ki tožnico izključuje od upravičencev do odškodnine. Podrejeno je predlagala ugoditev tožbenemu zahtevku le do polovice, upoštevaje tožničino soodgovornost za nastalo škodo, ker je kljub temu, da je vedela za zavarovančevo vinjenost, pristala na vožnjo z njim.

Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe. Zanikala je vsa pritožbena navajanja in ponovila svoje prejšnje trditve.

Pritožba je utemeljena.

Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta živela tožnica in zavarovanec tožene stranke v izvenzakonski skupnosti, ki je bila po vseh okoliščinah izenačena z zakonsko zvezo. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ima tožnica položaj tretje osebe in torej ni izvzeta iz kroga upravičencev do zavarovalnine. To stališče pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zmotno. Res je sicer, da tako Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, kot Zakon o obveznem avtomobilskem zavarovanju glede izvenzakonskega partnerja nimata izrecne določbe o enakem obravnavanju z zakonskim partnerjem, vendar to niti ni potrebno, saj to izhaja že iz določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja med njima, torej določbe 51. in naslednjih členov ZZZDR, kot pravilno opozarja pritožba.

Zavarovalna skupnost namreč odgovarja iz naslova obveznega zavarovanja le za drugim povzročeno škodo, ne pa za škodo, nastalo samemu lastniku. Avtomobil, za katerega je bilo sklenjeno sporno zavarovanje, pa se glede na to, da sta živela tožnica in zavarovanec tožene stranke v izvenzakonski skupnosti šteje kot njuno skupno premoženje. Pravilno je zato stališče tožene stranke, da tudi tožnica, kot izvenzakonska partnerica zavarovanca tožene stranke nima položaja tretje osebe. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi materialnega prava tožničin zahtevek iz naslova obveznega zavarovanja, kot neutemeljen zavrniti.

Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbi tožene stranke ugodilo in vmesno sodbo po 4. odstavku 373. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrnilo. Glede na takšno pravno stališče pa izvajanj pritožbe o tožničini soodgovornosti za nastalo škodo, ker se je peljala z vinjenim voznikom, niti ni obravnavalo.

Glede na spremenjeno odločbo o glavni stvari, bi pritožbeno sodišče moralo spremeniti še odločbo o stroških postopka, ker pa jih tožena stranka ni prijavila, je stroškovna odločba odpadla.