Jedro

S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvotožene strankeugodilo in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljavilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v točki I sklep razveljavi.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe, zavrglo tožbo za uveljavljanje nedopustnosti izvršbe v preostalih postopkih, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu zoper toženca A. A., ter odločilo, da se izvršba na vse premičnine, ki se nahajajo v hiši ..., zlasti na stanovanjsko opremo, gospodinjske elemente, ki jih sodišče prve stopnje v sodbi našteva v izvršilnem postopku 0369 In 29/2013, ni dopustna. Prvotoženi stranki je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnici v znesku 1.080,55 EUR tožnici z ustreznimi zakonskimi obrestmi.

2. Zoper tako odločbo se pritožuje prvotožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek; podrejeno pa, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Prvotožena stranka navaja, da je sodišče kršilo pravila postopka s tem, ko je dopustilo spremembo tožbe na način, da je bila tožnica pozvana k navedbi premičnin, saj bi morala tožnica v skladu s členom 60 ZIZ uveljavljati vse ugovore in ne bi smela predlagati novih dokazov. Tožnica je dobila dodatni rok, ki ima enak učinek kot podaljšanje prekluzivnega roka za vložitev tožbe, v nobenem primeru pa ni upravičena v tožbeni zahtevek vključiti več premičnin, kot jih je navajala v prvotni tožbi. V konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo tožbe in dopustitev predstavlja kršitev določb ZPP. Tožeča stranka za navedene premičnine ni predložila dokaza o tem, kdaj jih je pridobila, čeprav je dokazno breme na njej. Navedba tožnice, da je lastnica premičnin, je dvomljiva, saj sta z drugotožencem še vedno v zakonski zvezi in stanujeta na istem naslovu. Prav tako tožnica z ničemer ne izkazuje točnega seznama premičnin, ki bi dokazoval lastništvo tožnice na podlagi delitve premoženja med zakoncema. Tožnica ni izkazala pravice, ki bi izključevala izvršbo.

3. Drugotoženec je na pritožbo prvotožene stranke odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano odločbo.

4. Pritožba je deloma utemeljena.

5. Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek člena 184 ZPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 7. 5. 2015 tožnica pozvalo, da odpravi nesklepčnost tožbenega zahtevka s tem, da tožbeni zahtevek dopolni in navede vse premičnine, na katerih uveljavlja lastninsko pravico. S tem, ko je tožnica dopolnila tožbeni zahtevek, v konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč za njeno dopolnitev in je sodišče prve stopnje brez podlage dopustilo spremembo tožbe in je bilo pritožbi prvotožene stranke, ki graja odločitev sodišča prve stopnje, ugoditi in sklep o dovolitvi spremembe tožbe razveljaviti (člen 365 točka 3 izreka).

6. Tožbeni zahtevek je bil že ob vložitvi tožbe zadosti določen, saj tožnica uveljavlja lastninsko pravico na vseh premičninah, ki se nahajajo v hiši ..., (podobno sklep Vrhovnega sodišča II Ips 513/2001, na katerega se tudi sklicuje sodišče prve stopnje), tako da je sodišče brez potrebe pozivalo tožnico k dopolnitvi tožbe, saj v konkretnem primeru ne gre za dajatveni zahtevek. Tožnica v tožbi zatrjuje, da so vse premičnine njena last in zaradi tega ne gre za nove dokaze, temveč kvečjemu za preciziranje tožbenega zahtevka tako, da prvotožena stranka neutemeljeno zatrjuje hujšo in bistveno kršitev določb, ki jo ne opredeli in konkretizira, prav tako pa ne gre za zatrjevano kršitev določb postopka. Res, da je sodišče prve stopnje nedosledno, ko navaja sodno prakso, po drugi strani pa poziva tožnico na popravo tožbe zaradi nesklepčnosti. V konkretnem primeru ne gre za spremembo tožbe, temveč le za njeno dopolnitev, kot je bilo pojasnjeno že v uvodu, niti ni prekoračilo meje tožbenega zahtevka in pooblastil in da bi moralo zavreči tožbo, saj ima sodišče prve stopnje v okviru vodstva postopka pooblastilo, da poziva stranke, da popravijo tožbeni zahtevek. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta si zakonca B. razdelila skupno premoženje z notarskim zapisom tako, da tožnici pripadajo sporne premičnine, je materialno-pravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku. Dvomi drugotožene stranke o skupnem bivanju tožnice in drugotoženca ne vplivajo na pravilnost odločitve, prav je neutemeljena trditev, da bi morale biti posamezne premičnine navedene v notarskem sporazumu.

7. Glede na navedeno je bilo pritožbo prvotožene stranke zavrniti in potrditi odločitev o glavni stvari (člen 353 ZPP).