Jedro

Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode. Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki.

Pravdni stranki sta z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti. Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala. V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je v roku 15 dni od vročitve te sodbe dolžna povrniti 451,89 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino VL 77224/2013 z dne 16. 5. 2013 v 1. odstavku izreka (I. točka izreka). Ob tem je odločilo še, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.001,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, s stroškovno posledico, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali na podlagi podjemne pogodbe, in sicer je tožeča stranka (podjemnik) za toženo stranko (naročnik) opravljala storitve opremljanja bazenov z avtomatskim doziranjem kemikalij. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi za izvedena dela vtoževala delno plačilo računa št. 2012/00 z dne 15. 10. 2012 (priloga A3 in A4) ter plačilo računa št. 2012/01 z dne 30. 10. 2012 (priloga A5) za merilni instrument. Tožena stranka se je branila z ugovorom, da ima izvršeno delo napake ter uveljavljala jamčevalne zahtevke. Sodišče prve stopnje je zaradi nezadostitve trditvenemu in dokaznemu bremenu glede predpostavk za uveljavljanje pravic iz jamčevanja za napake ugovore tožene stranke na znižanje plačila oziroma na povrnitev stroškov, ki jih je imela z odpravo napak, zavrnilo in zahtevku tožeče stranke na plačilo vtoževanih računov ugodilo.

6. Pritožnik vztraja, da je imelo izvedeno delo napake, ki izvirajo iz sfere tožeče stranke kot podjemnika, ter da jih je pravočasno pisno in ustno grajala. Sodišču prve stopnje očita, da je brez obrazložitve zavrnilo dokazne predloge z zaslišanjem prič in z izvedencem, saj meni, da je podala ustrezno trditveno podlago.

7. Podjemnikova izpolnitev ni pravilna, če ima delo, ki se ga je podjemnik zavezal opraviti, napako. V takem primeru ima naročnik na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake pravico uveljavljati jamčevalne zahtevke ter zahtevati povrnitev škode (633. do 640. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Osnovni predpostavki te odgovornosti, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v tem primeru tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da podjemnik pravočasno obvesti naročnika o tej napaki (prim. 633. člen OZ).

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi morala tožeča stranka trditi in dokazati, da je grajane napake ustrezno odpravila. Na toženi stranki kot naročniku je bilo namreč primarno, da izkaže tako obstoj napak kot njihovo pravočasno grajanje. To pa ji, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi ni uspelo.

9. Iz elektronske korespondence med pravdnima strankama (prilogi A10 in A11) res izhaja, na kar opozarja pritožnik, da so se že tekom izvajanja del pojavljale določene napake. Tožena stranka je z e-mailom S. S. dne 10. 10. 2012 tožečo opozorila na določene pomanjkljivosti in nastanek dodatnih stroškov ter predlagala 10 % znižanje plačila. Za odločitev v tej zadevi pa so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka ob izdaji spornega računa št. 2012/00 temu ugovoru tožene stranke delno ugodila tako, da je znižala urno postavko zaposlenega in na vse skupaj priznala še dodatni 2 % popust, ta znižan račun št. 2012/00 pa je tožena stranka izrecno potrdila pod pogojem obročnega plačila, s čimer se je tožeča stranka strinjala. Glede stavka, ki v e-mailu S. S. z dne 22. 10. 2012 sledi potrditvi računa „Da bomo skupaj preživeli še eno poskusno obdobje“, je že sodišče prve stopnje prepričljivo in dovolj obrazloženo pojasnilo, da to ne more pomeniti nikakršnega plačilnega pogoja. Kaj takega ne izhaja niti iz citiranega besedila niti iz konteksta celotnega sporočila, zato zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke glede pomena tega stavka ni bilo potrebno(1). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo še, da tožena stranka niti na sporočilo tožeče stranke, da je sistem narejen po zahtevah tožene stranke ter da deluje že več kot en mesec, ni odgovorila z ničemer drugim kot le z zagotovilom plačila (e-mail S. S. z dne 9. 11. 2012 ter 13. 2. 2013).

10. Po oceni pritožbenega sodišča sta pravdni stranki z usklajevanjem višine in načina plačila ter potrditvijo računa št. 2012/00 uredili posledice pomanjkljivosti, na katere je opozarjala tožena stranka pred njegovo izdajo. Tožena stranka ob potrditvi računa, v katerem je bilo zajeto znižanje plačila, namreč ni podala nobenih dodatnih ugovorov oziroma zahtevkov glede očitnih napak. Takšnega ravnanja pa ni mogoče razumeti drugače, kot da sta pravdni stranki na ta način ovrednotili do takrat znane pomanjkljivosti in s tem uskladili medsebojne obveznosti(2). Posledično je za toženo stranko nastopila plačilna dolžnost, odgovornost tožeče stranke za očitne napake pa je prenehala (prim. tretji odstavek 633. člena OZ)(3). V kolikor je imela tožena stranka nove ugovore glede skritih napak, ki so se pojavile po potrditvi tega računa, bi morala to določno navesti in pojasniti, katere so te napake bile, kdaj so se pojavile, kdaj in komu jih je grajala ter kdaj in kakšen rok je postavila tožeči stranki za njihovo odpravo(4). Konkretiziranih navedb v tej smeri pa tožena stranka ni podala.

11. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da tožena stranka ni zadostila niti trditvenemu bremenu glede obstoja predpostavk podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Zato dokazov z zaslišanjem prič ter izvedencem ni bilo dolžno izvajati. Pomanjkljivih trditev se namreč ne more nadomestiti z dokaznimi predlogi (gre za t. i. informativni dokaz, ki ni dopusten; prim. 7. člen in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

12. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Dolžna pa je tožeči stranki povrniti njene priglašene stroške odgovora na pritožbo v znesku 350,40 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22% DDV, kar skupaj znaša 451,89 EUR. To obveznost je dolžna tožeča stranka izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

Op. št. (1): In claris non fit interpretatio.

Op. št. (2): V pripravljalni vlogi z dne 20. 11. 2013 tožena stranka celo sama navaja, da je določene napake tolerirala v zameno za znižanje plačila.

Op. št. (3): Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Op. št. (4): Prim. 639. člen OZ.