Jedro

Ker je toženka z neregistriranim vozilom povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana oškodovanka in ker je tožnik oškodovanki izplačal odškodnino po 38. členu ZOZP, ima pravico zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od toženke kot povzročiteljice škodnega dogodka.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je oškodovanki na podlagi 38. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) izplačal odškodnino zaradi poškodb iz prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik nezavarovanega vozila. Nato je zoper toženko vložil tožbo po 41. členu ZOZP zaradi povrnitve izplačane odškodnine, potrebnih stroškov odvetniškega zastopanja in stroškov likvidacije v višini 11.034,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je njegovemu tožbenemu zahtevku (glede glavnice) v celoti ugodilo.

2. Pritožbeno sodišče je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na določene pritožbene navedbe (o nasprotjih med izpovedbami prič, o mnenjih izvedencev, ki niso z gotovostjo ugotovili, da je avto vozila toženka, ter o oceni verodostojnosti določene priče).

Razlogi sodbe pritožbenega sodišča so nejasni in v nasprotju z vsebino listin ter zapisnikov. Toženka je s tem, ko je ugovarjala temelju v celoti, ugovarjala tudi tožbenemu zahtevku po višini.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Odločitev nižjih sodišč temelji na ugotovitvah, da je toženka z neregistriranim vozilom povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana oškodovanka in da je tožnik oškodovanki izplačal odškodnino ter stroške odvetniškega zastopanja in likvidacije v višini 11.034,21 EUR.

7. Toženkin očitek, da pritožbeno sodišče ni odgovorilo na določene pritožbene navedbe je neutemeljen. Izčrpno je obrazložilo, zakaj so bile priče, ki so izpovedale, da je v času nesreče vozila toženka in ne oškodovanka, bolj prepričljive. V povezavi s temi izpovedmi pa je ocenilo tudi mnenja izvedencev, ki so na podlagi oškodovankinih poškodb trdili, da se je po vsej verjetnosti poškodovala kot sopotnica in ne voznica. Z revizijskimi navedbami o tem, da ugotovljena dejstva ne izhajajo iz zapisnikov o zaslišanju prič in da izvedenci niso z gotovostjo ugotovili, da je bila toženka voznica avtomobila, ni mogoče utemeljiti nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Vsebinsko takšne navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč. Na podlagi takih navedb pa toženka v postopku z revizijo ne more uspeti, saj po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Na tako ugotovljeno dejansko stanje sta nižji sodišči pravilno uporabili 41. člen ZOZP, po katerem ima tožnica pravico izplačano odškodnino, skupaj z obrestmi in stroški, izterjati od povzročitelja škodnega dogodka.

9. Prav tako sta nižji sodišči pravilno zaključili, da toženkino ugovarjanje temelju v celoti, ne pomeni, da je ugovarjala tudi višini tožbenega zahtevka.

10. Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato je bilo treba revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.