Jedro

V obravnavanem primeru ni bilo dejanske podlage za uporabo določila 305. člena ZPP-77. Če je namreč sodišče prve stopnje po končanju prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je ugodilo predlogu tožnikov, da se izda sodba zaradi izostanka, štelo oziroma ugotovilo, da za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji, bi moralo predlog tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka s sklepom zavrniti in po njegovi pravnomočnosti, razpisati nov narok za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 12.2.1998, s katerim je po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo odločilo, da se glavna obravnava začne znova. Zoper takšno odločitev sta tožnika vložila pravočasno pritožbo v kateri predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi njuni pritožbi zoper sklep z dne 12.2.1998, navedeni sklep razveljavi, sodišču prve stopnje pa naloži, da izda pisno sodbo zaradi izostanka. Navaja, da je iz razpravnega zapisnika z dne 17.1.1997 razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo, da izda sodbo zaradi izostanka. Te pa ni izdalo, ampak je s sklepom z dne 12.2.1998 odločilo, da bo znova začelo glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje zmotno navaja, da je omenjeni sklep izdalo v okviru priprav za glavno obravnavo, saj pri zaključeni obravnavi ni več kaj pripravljati. Omenjeni sklep tudi ni izdalo zato, ker bi bilo potrebno postopek dopolniti in posamezna važnejša vprašanja razjasniti, ampak izključno zato, ker je sodišče prve stopnje po zaključeni glavni obravnavi postopalo neodgovorno in v nasprotju z določili ZPP več kot 14 mesecev ni izdalo pisne sodbe. Pritožba ni utemeljena. Sklep sodišča, da se končana glavna obravnava znova začne, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja (292. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP, oziroma 305. člen v času izdaje spornega sklepa veljavnega ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90, v nadaljevanju ZPP-77), je sklep, ki se nanaša na vodstvo obravnave oziroma njen potek (enaindvajseto poglavje ZPP oziroma ZPP-77), ne pa sklep izdan med pripravami za glavno obravnavo (3. odstavek 270. člena ZPP oziroma 2. odstavek 278. člena ZPP-77), kot ga je v razlogih izpodbijane odločbe napačno opredelilo oziroma umestilo sodišče prve stopnje. Vendar pa tudi zoper tak sklep pritožba v tej fazi postopka ni dovoljena. Po določilu 4. odstavka 298. člena ZPP (5. odstavku 311. člena ZPP-77) zoper sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe, kar pomeni, da se takšni sklepi lahko izpodbijajo samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odstavek 363. člena ZPP). Pritožbo tožnikov je bilo zato treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Kljub temu, da tožnika ne moreta s posebno pritožbo izpodbijati sklepa, da se glavna obravnava znova začne, pa upravičeno grajata njegovo potrebnost. Pritrditi je namreč treba njunemu očitku, da v obravnavanem primeru ni bilo dejanske podlage za uporabo zgoraj citiranega določila 305. člena ZPP-77. Če je namreč sodišče prve stopnje po končanju prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je ugodilo predlogu tožnikov, da se izda sodba zaradi izostanka, štelo oziroma ugotovilo, da za njeno izdajo niso izpolnjeni pogoji (tožnika v vlogi z dne 20.4.1998 sama navajata, da sta ugotovila, da je toženka 15.1.1997 oziroma dva dni pred prvim narokom za glavno obravnavo vložila odgovor na tožbo, pri čemer je irelevantno, če je vloga z odgovorom na tožbo prišla v roke sodnici, ki je vodila postopek, po naroku), bi moralo predlog tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka s sklepom zavrniti (6. odstavek 332. člena ZPP-77) in po njegovi pravnomočnosti (zoper tak sklep je bil po ZPP-77 dovoljena posebna pritožba), razpisati nov narok za glavno obravnavo. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, ostaja odločitev o predlogu tožnikov za izdajo sodbe zaradi izostanka, še vedno odprta. To preprečuje nadaljevanje postopka, zato bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka najprej rešiti to procesno situacijo. Pri tem je treba še navesti, da na naroku za glavno obravnavo sprejeti sklep, da se ugodi predlogu za izdajo sodbe zaradi izostanka, sodišča ne veže, kot bi to morda lahko izhajalo iz pritožbenih trditev. Sodišče namreč veže le sodba in sicer od takrat, ko je razglašena oziroma odpravljena (320. člen ZPP oziroma 334. člen ZPP-77).