Jedro

Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je stvarno pristojno okrajno sodišče.

Izrek

Za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

Obrazložitev

M.O. je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva, da se tožeči stranki prepove uporaba stanovanja. To sodišče se je s sklepom z dne 16.7.1999 izreklo za stvarno nepristojno za reševanje omenjenega predloga. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Trbovljah kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče v Trbovljah predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o sporu o pristojnosti. V predlogu navaja, da je to sodišče o predlagani začasni odredbi, ki se nanaša na spor v pravdni zadevi, že pravnomočno odločilo s sklepom z dne 12.7.1999, ki ga je potrdilo Višje sodišče s sklepom z dne 29.9.1999. Ker je tožena stranka vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani predlog za izdajo začasne odredbe neodvisno od pravdnega postopka, ki je tekel pri Okrajnem sodišču v Trbovljah, je za njegovo rešitev stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.

Delovna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako določa. Ti spori so določeni v 1. - 6. točki 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS), po napotilni normi iz 7. točke pa tudi v sporih, za katere zato določa zakon. Po 159. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 21/94, 29/95, 23/96 - SZ) sta z uveljavitvijo tega zakona (19.10.1991) prenehala veljati Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84) in Zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81 - 8/90), ki sta vsebovala tudi določbe o stvarni pristojnosti sodišč združenega dela v stanovanjskih sporih. Stanovanjski zakon pristojnosti (prej sodišč združenega dela), sedaj delovnih in socialnih sodišč ne določa, zato v obravnavanem primeru, ko gre za spor, sprožen po 19.7.1991, ne pride v poštev uporaba določbe o pristojnosti iz 7. točke 4. člena ZDSS. Določba 158. člena omenjenega zakona ohranja stvarno pristojnost delovnih sodišč le za spore, sprožene pred uveljavitvijo tega zakona.

Da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda lahko po 19. členu ZDSS delovno oziroma socialno sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, vendar samo za spore iz njihove pristojnosti. Za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo je po izrecni določbi 2. odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ) pristojno sodišče, pri katerem teče postopek. V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, pa je po 1. odstavku omenjenega zakonskega določila za odločitev pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Sodne odločbe delovnih sodišč pa izvršujejo redna sodišča po pravilih izvršilnega postopka (1. odstavek 1. člena ZIZ).

Ker v stanovanjskih sporih, sproženih po 19.10.1991, stvarna pristojnost delovnih sodišč ni več podana, tudi ne obstaja zakonita podlaga za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v takem sporu, niti po 1. niti po 2. odstavku 266. člena ZIZ.

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa.