Jedro

Ob dejstvu, da je v slovenskem pravnem redu konoplja razvrščena med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi, ni mogoče upoštevati, da so mnenja v stroki (in tudi v različnih državah) glede škodljivosti uživanja konoplje sicer deljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je na podlagi zahteve preiskovalnega sodnika za odločitev o predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Kopru glede odreditve pripora zoper obdolženega A. H. predlogu tožilstva ugodilo in zoper obdolženca odredilo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku; v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Kopru je pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi kršitev Ustave RS. Predlaga spremembo izpodbijanih sklepov in odpravo pripora, podrejeno pa razveljavitev sklepov in vrnitev zadeve v novo odločanje preiskovalnemu sodniku.

3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru predlaga zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

6. Zagovornik v zahtevi uvodoma opozarja, da se višje sodišče ni opredelilo do njegovih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na obdolženčevo zmožnost za preživljanje (mesečni zaslužek pri bratu) in na dejansko vrednost njegovega vozila, s čimer smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 395. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP. Iz povzetka pritožbenih navedb v sklepu višjega sodišča izhaja, da se je sodišče seznanilo z omenjenimi pritožbenimi očitki, vendar se očitno, kot je razvidno iz nadaljnje obrazložitve, z njimi ni strinjalo. Pri tem je pojasnilo, da navedene pritožbene navedbe ob tehtanju ostalih okoliščin pravilnosti prvostopenjskega sklepa glede obstoja ponovitvene nevarnosti ne morejo omajati. Očitana procesna kršitev tako ni podana.

7. Tudi očitek, da sodišči pri presoji ponovitvene nevarnosti nista izhajali iz konkretnih okoliščin in nista pojasnili, kje oziroma kako bi lahko obdolženec dejanje ponovil (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP in 25. člen Ustave RS), ni utemeljen. Sodišči sta se namreč pri presoji ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP) oprli tako na okoliščine osebne (subjektivne) narave (neredna zaposlitev, želja po razkošnejšem življenju), kot tudi na okoliščine, ki se nanašajo na očitano dejanje (način pridelave konoplje, količina dejansko pridelane konoplje). Okoliščine so v sklepih zadostno konkretizirane, oceni, da izkazujejo realno in konkretno nevarnost, da bi lahko obdolženi, če bi ostal na prostosti, s takšnimi oziroma podobnimi kaznivimi dejanji nadaljeval, pa pritrjuje tudi Vrhovno sodišče. Takšnega zaključka ne more spremeniti niti v zahtevi uveljavljana okoliščina, da so bile rastline in laboratorijska oprema obdolžencu zasežene, saj možnost ponovitve kaznivega dejanja ni vezana le na predmete, ki so bili uporabljeni oziroma so nastali z očitanim dejanjem.

8. Neutemeljen je tudi očitek, da se višje sodišče ni argumentirano opredelilo do zagovornikovih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dekriminacijo konoplje v nekaterih državah po svetu in na njene pozitivne učinke. Višje sodišče je na ta pritožbeni očitek odgovorilo na 3. in 4. strani sklepa ter pri tem pravilno pojasnilo, da ob dejstvu, da je v slovenskem pravnem redu konoplja razvrščena med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi (I. skupina), ni mogoče upoštevati, da so mnenja v stroki (in tudi v različnih državah) glede škodljivosti uživanja konoplje sicer deljena.

9. V izpodbijanih sklepih je obrazloženo, zakaj je odreditev pripora nujna za varnost ljudi oziroma zakaj ni bila mogoča nadomestitev pripora z milejšim ukrepom, to je hišnim priporom, ki ga v zahtevi ponovno izpostavlja zagovornik. Pri oceni nujnosti izrečenega ukrepa sta sodišči ustrezno upoštevali, da je obdolženec gojil konopljo v najetem stanovanjskem prostoru oziroma v neposredni bližini svojega bivališča. Tako je neutemeljen tudi očitek zagovornika, ki se nanaša na nujnost odreditve pripora.

C.

10. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).