Jedro

Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo podali že v okviru izvršilnega postopka, ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 5. 2015 v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 7. 2014 VL 88507/2014 v 1. in 3. odstavku in tožbo zavrglo.

2. S sklepom z dne 4. 6. 2015 je naložilo tožeči stranki v plačilo pravdne stroške tožene stranke.

3. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožeča stranka v postopku, ki se v pravdi nadaljuje po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (62. člen ZIZ(1)) ni podala primerne – ustrezne dopolnitve tožbe.

4. Zoper obe odločbi se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP(2). Predlaga razveljavitev obeh izpodbijanih sklepov. Zmotna in napačna je odločitev, da tožba ni popolna. Pritožnica se je pozivu za dopolnitev tožbenih navedb odzvala tako, da je predložila svojo pritožbo z dne 1. 9. 2014 z vsemi prilogami. Trditvena in dokazna podlaga iz njene pritožbe z dne 1. 9. 2014, ki jo povzema, zadosti standardu po 180. in 212. členu ZPP. Čeprav je bila podana še pred dopolnitvijo tožbe, je sestavni del spisa. Zato bi jo moralo sodišče upoštevati, ne glede na to, ali se je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe na tamkajšnje trditve sklicevala ali ne. Gre za bistveno kršitev 180. in 212. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnave pred sodiščem. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je posledično napačna odločitev o stroških.

5. Tožena stranka na vročeni pritožbi ni odgovorila.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Postopek se je začel s predlogom z izvršbo na podlagi verodostojne listine. Če je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi (kot pri ugovoru zoper plačilni nalog). Za tožbo šteje že predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), čeprav ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP. V sodni praksi se je ustalilo stališče, da gre za nepopolno tožbo, s katero pravdno sodišče postopa kot z nepopolno vlogo.

8. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s pozivnim sklepom na red. št. 15 pozvalo tožnico k dopolnitvi trditvene in dokazne podlage. Tožeča stranka je odgovorila z dopisom na red. št. 16, v katerem se je sklicevala na že podano svojo pritožbo v izvršilnem postopku. Ponovno je predložila vso dokumentacijo, na podlagi katere je bila vložena tožba proti dolžnikoma. Pojasnila je še, da gre za neplačane obveznosti za mesec september in oktober 2013. Sodišče je ocenilo, da to ne predstavlja ustrezne dopolnitve tožbe.

9. Naziranje sodišča, da tožeča stranka ni podala nobenih tožbenih navedb, je zmotno in v nasprotju s podatki spisa. Kot pravilno opozarja pritožba, iz njih namreč izhaja, da je tožeča stranka že v izvršilnem postopku vsebinsko odgovorila na ugovorne navedbe dolžnika (tukajšnje tožene stranke). Zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi je vložila pritožbo. V njej je pojasnila dejansko podlago vtoževane obveznosti (pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca), pojasnila, na katero obdobje in za katerega otroka se nanaša vtoževani račun in predložila dokaze (pogodba, kopija položnic, kartica otroka, izstopna izjava). Navedena vloga je bila vročena dolžniku (toženi stranki), ki je nanjo odgovoril v odgovoru na pritožbo. Pritožbeno sodišče je pritožnici ob zavrnitvi njene pritožbe pojasnilo, da bo trditve strank presojalo šele pravdno sodišče v kontradiktornem pravdnem postopku. Na vse to se je pritožnica sklicevala v svojem odgovoru na poziv pravdnega sodišča k dopolnitvi tožbe na red. št. 16. 10. Ob takih podatkih spisa pozivni sklep pravdnega sodišča za dopolnitev tožbenih navedb niti ni bil (več) potreben. Pritožnici je treba pritrditi, da je že pred odstopom spisa pravdnemu sodišču navedla dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi naj se ugotavljajo. Zakonskih pogojev za zavrženje tožbe glede na konkretne okoliščine primera ni bilo. Z nadaljevanjem postopka v pravdi postane celotno procesno gradivo izvršilnega spisa procesno gradivo pravdnega spisa. Zato mora pravdno sodišče upoštevati in vsebinsko obravnavati tudi morebitno trditveno in dokazno podlago strank, ki sta jo morebiti podali že v okviru izvršilnega postopka ne glede na to, ali jih v nadaljnjem postopku še enkrat in v celoti ponovita ali ne.

11. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, da kot dopolnitev tožbe lahko štejejo le navedbe tožnice, podane po pozivnem sklepu pravdnega sodišča, je sodišče pritožnici odvzelo možnost obravnave pred sodiščem, ker ni vsebinsko obravnavalo njenih že prej podanih navedb in dokazov. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena, ki jo utemeljeno uveljavlja pritožba. Narekovala je razveljavitev sklepa z dne 6. 5. 2015, posledično pa tudi sklepa o stroških z dne 4. 6. 2015 ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

12. V njem bo moralo o tožbenem zahtevku vsebinsko odločati. Od odločitve o glavni stvari bo odvisna tudi odločitev o pravdnih stroških, zato bo moralo tudi o njih ponovno odločiti. Svojo odločitev naj pojasni s popolnimi in pravilnimi vsebinskimi razlogi.

Op. št. (1): Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.