Jedro

Nagrada izvedencu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje A. d.o.o. priznalo nagrado in stroške za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja v znesku 3.200,00 €, skupaj z 22% DDV v znesku 704,00 € pa 3.904,00 € (tč. I. in II. izreka). Plačilo skupnega zneska bo izvršila finančno računovodska služba sodišča, in sicer do polovice iz predujma tožnika in do polovice iz predujma toženke (tč. III. in IV. izreka), pri čemer je tožnik dolžan v roku 15 dni plačati predujem v znesku 1.952,00 €, sicer bo sodišče navedeni znesek prisilno izterjalo (tč. V. izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno, po pooblaščencu, pritožuje toženka in sicer v celoti. V uvodu pritožbe navaja, da je enotno stališče sodne prakse, da izvedenec pridobi pravico do plačila svojega dela takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo in to sodno prakso tudi citira. Nato povzema procesna dejanja v zvezi s postavitvijo izvedenca hidrološke stroke in poudarja, da izvedenec na njene pripombe z dne 14. 4. 2022 ni podal dopolnitve, niti mu tega ni naložilo sodišče. Za predložitev delnega obračuna nagrade in stroškov tudi ni pravne podlage. Toženka vnovič poudarja, da bo izvedencu nastala pravica do nagrade šele v trenutku dokončanja podeljene naloge. Da sodišče dokaza z izvedencem še ni zaključilo, izhaja tudi iz dejstva, da izvedenec ni priglasil celotnega zneska, kar potrjuje tudi priloženi sklep VSM I Cp 349/2021 z dne 11. 5. 2021. Med strankami je bila sklenjena podjemna pogodba, končni interes naročnika pri tej pogodbi je, da podjemnik posel konča in uresniči interes naročnika in šele s tem podjemnik pridobi pravico do plačila (642. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Toženka še navaja, da bi morebitna pravnomočnost tega sklepa pomenila obveznost izplačila nagrade, čeprav izvedenec dela še ni opravil, da gre za zelo visok znesek, saj je sodišče tak sklep izdalo v 17 postopkih. Vse to potrjuje tudi dejstvo, da je izvedenec priglasil 75% dogovorjenega zneska in je tako tudi odločilo sodišče. Naloga še ni zaključena, ker se dokaz z izvedencem izvaja ustno, temu pa se toženka ne namerava odpovedati. Sodišče ni navedlo, na kateri podlagi je izvedenec pridobil pravico do plačila delnega zneska, ni tudi mogoče ugotoviti, kako je lahko do sedaj opravljenega 75% dela, prav tako ni bilo nobenega dogovora o obročnem plačilu, saj to ne izhaja iz ponudbe izvedenca z dne 3. 4. 2018. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter naloži tožniku plačilo priglašenih stroškov postopka, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka. V skladu s sedmo alinejo drugega odst. 366.a člena ZPP je v zadevi odločal senat. 6. Kot pravilno navaja toženka v pritožbi, je predmetna zadeva ena izmed več zadev, v katerih je izveden dokaz z izvedenskim mnenjem A. d.o.o. Gre torej za poseben procesen položaj, v katerem bo eno izvedensko mnenje uporabljeno v več sodnih postopkih in se zato tudi stroški in nagrada za to izvedensko mnenje delijo med več tožniki in toženko.

7. V okviru opisanega procesnega položaja sodišče druge stopnje ugotavlja, da so tako razlogi kot odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu identični kot v sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju P 224/2015 z dne 16. 5. 2022, zoper katerega je toženka naperila pritožbo, identično obravnavani. Naslovno sodišče je (sicer v drugi sestavi senata) o navedeni pritožbi že odločilo s sklepom I Cp 639/2022 z dne 20. 9. 2022, v obravnavani zadevi pa meni enako in ob upoštevanju vsega navedenega odgovarja, kot sledi.

8. Iz zgoraj navedenih razlogov v tem pravdnem spisu nista bili odloženi listini, na kateri se sodišče prve stopnje sklicuje in sicer ponudba z dne 3. 4. 2018 in račun z dne 21. 4. 2022. Sodišče druge stopnje je to procesno pomanjkljivost odpravilo tako, da je ti listini samo pribavilo (prvi odst. 354. člena ZPP). Toženka je v tem postopku plačala pripadajoči ji predujem, ki je namenjen za plačilo navedenega zneska, tožnik pa ga je še dolžan plačati (tč. III. in V. izreka sklepa).

9. V skladu z drugim odst. 245. člena ZPP je lahko kot izvedenec določen tudi nekdo, ki ni sodni izvedenec. V konkretnem primeru je bila izbrana strokovna institucija (A. d.o.o.), določitev fizičnih oseb pa prepuščena vodstvu družbe (imena fizičnih oseb so bila razkrita v ponudbi z dne 3. 4. 2018), kar je vse v skladu tudi s tretjim odst. 245. člena ZPP. V omenjeni ponudbi z dne 3. 4. 2018, ki jo navaja sodišče prve stopnje (tč. 3. obrazložitve), je bil ponujen znesek za izdelavo izvedenskega mnenja določen v znesku 128.000,00 €, skupaj z DDV pa 156.160,00 €. Sklep o postavitvi izvedenca je bil izdan 29. 6. 2020, pisno izvedensko mnenje je bilo predloženo sodišču prve stopnje 20. 10. 2021. Izvedenec je dne 21. 4. 2022 predložil račun, v katerem zaračunava 75% dogovorjenega zneska (za 30 primerov) v znesku 117.120,00 € (skupaj z DDV) in na podlagi tega računa je sodišče prve stopnje tudi izdalo izpodbijani sklep (tč. 1. obrazložitve).

10. Toženka v trditvah, da ne obstaja pravna podlaga za delno izplačilo nagrade in stroškov, prezre dvoje bistvenih okoliščin. Najprej to, da postavljeni izvedenec nima statusa sodnega izvedenca, zato se zanj določila Pravilnika o sodnih izvedencih sodnih cenilcih in sodnih tolmačih1, lahko uporabijo le na podlagi posebnih razlagalnih pravil. Predvsem pa je bistveno, da je ta primer povsem poseben, saj gre za izjemno zahtevno, obsežno in predvsem dolgotrajno izdelavo pisnega izvedenskega mnenja, ki bo uporabljeno kot dokaz v več sodnih postopkih. Med ponudbo in sedaj predlaganim delnim izplačilom so pretekla že skoraj štiri leta in pol; tudi če se upošteva le obdobje od postavitve izvedenca do delnega izplačila, sta pretekli več kot dve leti. Zato so povsem neprimerne primerjave med to zadevo in citiranimi sklepi VSL.

Razen tega prav za izvedence velja, da se o njihovih stroških in nagradi odloča med postopkom s posebnim sklepom, kar se kot izrecna izjema določbe šestega odst. 163. člena ZPP navaja tudi v strokovni literaturi2. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da je v navedenih posebnih okoliščinah, dopuščena tudi razlaga, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki je torej dopustilo tudi delno plačilo izvedenčeve nagrade in stroškov. Tudi sicer je naslovno sodišče v zadevi I Cp 724/2021 z dne 12. 10. 2021 že priznalo delno plačilo nagrade in stroškov sodnemu izvedencu3. 11. Neutemeljene so navedbe v pritožbi, da za delno izplačilo ne obstaja pravna podlaga. Pojasnjeno je že bilo, da se določbe Pravilnika v tej zadevi ne morejo uporabiti neposredno, temveč zgolj s katero izmed razlagalnih metod. Toženka pa že v pritožbi sama razkriva pravno podlago, ko navaja že omenjeno ponudbo ter izrecno omenja institut podjemne pogodbe. Tudi sklicevanje na 642. člen OZ ne more biti uspešno, ker je določbe o podjemni pogodbi potrebno razlagati smiselno in predvsem v skladu s posebnim primerom vsebine izpolnitvene obveznosti, ki je natančno opredeljen v že omenjeni ponudbi z dne 3. 4. 2018. Ta je, s sklenitvijo podjemne pogodbe postala torej predmet izpolnitvenega ravnanja. Prav zaradi tega namreč to pogodbeno vsebino dopolnjujejo posebne določbe ZPP o izvedencih in v njem dana posebna procesna pooblastila sodišču, ki mora (tudi po uradni dolžnosti) poskrbeti, da je dokaz (pogodbena vsebina) izveden tako, da omogoča sprejetje jasnih in popolnih zaključkov4. Zato je potrebno tudi temu prilagojeno razlagati določbe OZ, torej tudi splošne, ki v dvostranskih pogodbah upniku in dolžniku dajeta tako pravico, da bodisi delno izpolnita obveznost ali sprejmeta delno izpolnitev5. Delno plačilo nagrade in stroškov izvedencu je torej dopustno, slednje pa ne more vplivati na vsebino izpolnitvenega ravnanja, ki ga je izvedenec dolžan opraviti na podlagi navedene posebne vrste podjemne pogodbe. Bojazen toženke, izražena v pritožbi, da izvedenec ne bo opravil svojega dela, je tako odveč.

12. Povsem neutemeljen je tudi očitek sodišču prve stopnje, da :“..gre za povsem arbitrarno odločitev.“. Iz že omenjene ponudbe jasno in določno izhajajo posamezne postavke ali faze izdelave izvedenskega mnenja, v računu pa je tudi izrecno zapisano, na kaj se nanaša „neobračunan del storitev“6. Kot je bilo pojasnjeno v tč. 11. obrazložitve tega sklepa, pa natančna vsebina izpolnitvenega ravnanja izvedenca ni odvisna zgolj od njega, zato tudi citirano enostransko samoomejevanje v navedeni vlogi nima pravnih učinkov. Interes toženke (in tožnika) je tako v celoti zavarovan in sicer tako z omenjenimi vsebinskimi razlogi, predvsem pa z limitiranjem plačila za izvedenca, ki ne bo smel preseči dogovorjenega zneska. O tem (o dokončni višini) pa bo moralo sodišče prve stopnje tako ali tako odločati še enkrat in tudi zoper ta sklep bo imela toženka možnost vložiti pritožbo.

13. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP).

1 Sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač imajo pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku. Določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence in sodne tolmače, se smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce. 2 „Med postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari.“ N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 60: „Pred zaključkom postopka sodišče odloči o stroških, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločitve v glavni stvari. To bo zlasti tedaj, kadar na podlagi krivdnega načela odloča o tako imenovanih separatnih stroških (čl. 156 ZPP) ali o stroških prič in izvedencev.“ 3 Nepomembna je okoliščina ali je šlo za sodnega ali določenega (postavljenega) izvedenca. 4 V skladu z določbo 254. čl. ZPP, natančneje, njegovim drugim odstavkom, mora v primeru izvida, ki je nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, sodišče po uradni dolžnosti odpraviti te pomanjkljivosti; Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana, 2006, str. 500. 5 Glej določbe 285., 287., 288. člena OZ. 6 „...se nanaša na sodelovanje v sodnih razpravah in eventualne dodatne potrebe po modeliranju poplavnega dogodka na Dravi leta 2012“; citirano iz računa z dne 21. 4. 2022.