Jedro

Tožba je vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, zato je prepozna in jo je sodišče posledično moralo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

V izpodbijano odločbo je Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) odločil, da tožniku preneha pravica do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe BPP 639/2015 z dne 21. 4. 2015 (točka I izreka) in da se razreši odvetnik A.A. (točka II izreka). O višini neupravičeno dodeljene BPP bo pristojni organ za BPP odločil s posebno odločbo (točka III izreka). Iz obrazložitve izhaja, da odločitev med drugim temelji na določbah 41. člena in 42. člena člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil tožbo iz razloga, ker se ne strinja s takšno odločitvijo, za kar navaja razloge. Smiselno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je dostavila upravne spise in odgovorila, da tožniku preneha pravica do BPP, ker je toženka naknadno ugotovila, da tožnik razpolaga s premoženjem v obliki deležev v gospodarskih družbah, ki presegajo mejni znesek za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožbo treba vložiti v 30-dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 14. 7. 2015 (torek), kar izhaja iz predloženih upravnih spisov. Glede na drugi odstavek 100. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se za začetek teka roka ne šteje dan vročitve, temveč se vzame prvi naslednji dan. V obravnavanem primeru je tako rok za vložitev tožbe začel teči v sredo, 15. 7. 2015 in se je iztekel v četrtek 13. 8. 2015. Torej je bil zadnji dan za vložitev tožbe 13. 8. 2015. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 17. 8. 2015. To pomeni, da je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.

Na navedeno nima nikakršnega vpliva dejstvo, da so od 15. 7. do 15. 8. 2015 trajale sodne počitnice. Zakon o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek istega člena v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakona. Tak zakon je tudi ZBPP, ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da so zadeve po ZBPP, kakršna je bila tudi obravnavna, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne.

To pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic. Ker se je rok iztekel pred vložitvijo tožbe (13. 8. 2015), je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.