Jedro

Trditve in dokazi o deložaciji in nezmožnosti bivanja predloženi v pritožbi so prepozni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Pregled zadeve**

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) kot prosilka je skladno z Javnim razpisom za oddajo neprofitnih stanovanj v najem z dne 15. 10. 2020 na Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor dne 13. 11. 2020 podala vlogo za dodelitev neprofitnega stanja v najem. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo št. 201-955/2020 z dne 28. 1. 2021 odločil, da tožnica do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem ni upravičena ter da se ne uvrsti na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj. Svojo odločitev je utemeljil na dejstvu lastništva oziroma solastništva tožnice in njene družinske članice A. A., v posledici česar tožnica ne izpolnjuje enega izmed splošnih pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Tožnica se je zoper odločitev prvostopenjskega organa pritožila, navajala, da z nepremičnim premoženjem, katerega lastnica je, ne razpolaga, saj je bila iz nepremičnine deložirana dne 3. 7. 2019, zato nima primernega stanovanja in izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Drugostopenjski organ (Mestna občina Maribor, Župan) je njeno pritožbo zavrnil (odločba št. 352-41/2021-2 z dne 4. 6. 2021).

**Navedbe tožeče stranke**

2. Tožnica je dne 30. 6. 2021 na naslovno sodišče vložila laično tožbo zoper odločitev prvostopenjskega organa z dne 28. 1. 2021. Iz tožbe in nadaljnjih tožbenih navedb izhaja, da tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v upravnem postopku pred izdajo odločbe ni ugotovila resničnega dejanskega stanja in ni ugotovila vseh dejstev, ki bi bila pomembna za zakonito in pravilno odločbo, saj ni ugotovila, da tožnica ni lastnica nepremičnine parc. št. 274/4 k.o. ... v deležu 1/2, niti parc. št. 274/5 k.o. ... do 1/2. Na osnovi izvršbe za izselitev in izročitev nepremičnine opr. št. I 977/2018 z dne 3. 7. 2019 je bila namreč iz nepremičnine deložirana. Pri izdaji odločbe ni bilo upoštevano, da ji je bil v izvršilni zadevi odvzet dom, kar je proti vsem socialnim normam Evrope in je povečalo njeno socialno stisko, saj nima bivališča ali denarja, da bi si bivališče lahko omogočila. Njena osnovna socialna varnost in eksistenca nista zagotovljeni. Pokojnina, ki jo ima, ji ne omogoča osnovnega preživetja, pomoč ji nudijo prijatelji in znanci. Ker organ pred izdajo odločbe ni ugotovil vseh dejstev in okoliščin pomembnih za izdajo odločitve, prav tako ni poskrbel, da nevednost in neukost stranke ne bi bila v škodo njenih pravic, je zavrnitev vloge nezakonita in nepravilna. V nadaljevanju pavšalno navaja kršitve Ustave RS (5., 8., 14., 15., 22. in 120. člen), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP, 14., 17., 46. člen), Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, 7., 8., 9., 138. člen), Evropske socialne listine (I. in II. del) ter Zakona o socialnem varstvu (9. člen) in predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi.

**Navedbe tožene stranke**

3. Toženka navedbe tožnice v upravnem sporu v celoti prereka ter povzema obrazložitev prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, ki sta zavrnila oziroma potrdila zavrnitev vloge tožnice. V zvezi z lastništvom tožnice na nepremičninah dodaja, da tožnica ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da ni lastnica omenjenih nepremičnin. Organ je v času odločanja na prvi stopnji, enako pa tudi organ v času odločanja na drugi stopnji, z vpogledom v uradne evidence ugotovil, da je tožnica solastnica nepremičnin, slednje pa je pri presoji tožničine vloge ustrezno upošteval, kot to določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Tudi na dan podaje odgovora na tožbo je tožnica še vedno lastnica nepremičnine parc. št. 274/4, k.o. ... do 1/2 od celote, in parc. št. 274/5 k.o. ..., do 1/2 od celote. Vrednost navedenih nepremičnin pa presega 40% vrednosti primernega stanovanja. Tožbene navedbe, v okviru katerih se tožnica sklicuje na posamezne člene Ustave RS in drugih nacionalnih in mednarodnih predpisov so neutemeljene, nesubstancirane in nimajo specifične povezave na konkretno zadevo. Predlaga, da sodišče tožbo tožnice v celoti zavrne.

**Odločitev brez glavne obravnave**

4. Sodišče je v zadevi odločilo brez razpisa glavne obravnave, saj dejansko stanje, kot je izhajalo iz izpodbijane odločbe v zadevi ni bilo sporno, sporna je bila, glede na nova dokazila predložena v pritožbenem postopku in tožbi, le pravilna uporaba pravil postopka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).1 **Sodna praksa**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz predmetne zadeve in upravnega spisa izhaja, da se je tožnica s predpisanim obrazcem v roku prijavila na razpis Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Maribor z dne 15. 10. 2020. V postopku je bilo na podlagi uradno pridobljene dokumentacije - rednih izpisov iz zemljišče knjige na dan 16. 12. 2020 in podatkov GURS ugotovljeno, da je tožnica solastnica nepremičnin parc. št. 274/4, k.o. ... do 1/2 od celote, pri čemer znaša vrednost solastniškega deleža 80.053,00 EUR, ter parc. št. 274/5, k.o. ... v deležu 1/2 od celote z vrednostjo solastniškega deleža 102,00 EUR. Na podlagi uradno pridobljene dokumentacije je bilo ugotovljeno še, da je oseba A. A. (mama tožnice) lastnica nepremičnine parc. št. 76/10, k.o. ... in da vrednost lastniškega deleža znaša 3.172,00 EUR. Upoštevaje število članov prosilkinega gospodinjstva vrednost 40% primernega stanovanja in vrednost drugega premoženja ne sme presegati 31.980,80 EUR. Ker je vrednost nepremičnega premoženja presežena, je upravni organ ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

7. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, št. 14/04 s spremembami in dopolnitvami) veljaven v času odločanja o vlogi vlagateljice, ki je bil sprejet na podlagi šestega odstavka 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/03 s spremembami in dopolnitvami), v 3. členu določa splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci so v prvem odstavku tega člena določeni kumulativno, skladno s četrto alinejo prvega odstavka tega člena pa prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje, ne sme biti najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Ta omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Nadalje pa prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ne sme biti lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja (peta alineja prvega odstavka 3. člena Pravilnika).

8. Med strankama je sporno, ali je tožnica lastnica premoženja parc. št. 274, k.o. ..., do 1/2 od celote, in parc. št. 275/5, k.o. ..., do 1/2 od celote, kot to izhaja iz uradnih evidenc (zemljiške knjige kot javne knjige) oziroma ali se to premoženje pri presoji splošnih pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem upošteva ali ne. Tožnica v postopku ne prereka, da ne bi bila vknjižena kot lastnica nepremičnin v javni knjigi (javna knjiga potrjuje resničnost dejstev do dokaza o nasprotnem, 1. člen ZZK-1 in v njem določeno publicitetno načelo), vendar je tožnica v zvezi z dejstvom solastništva nepremičnin šele v pritožbi zoper odločbo prvostopenjskega organa (in tožbi pred sodiščem) z listinami iz izvršilnega postopka (sklepom o izvršbi opr. št. I 977/2018 z dne 27. 8. 2018, zapisnikom o nadaljevanju izpraznitve nepremičnine z dne 4. 7. 2019 in naznanilom o prisilni izpraznitvi stanovanja z dne 11. 6. 2019), začela dokazovati, da ni lastnica nepremičnin, saj je bila iz nepremičnin deložirana.

9. Po presoji sodišča je upravni organ okoliščino solastništva oziroma lastništva tožnice in njenih družinskih članov pravilno ugotovil ter tudi obrazloženo pojasnil, sodišče pa se na razloge upravnih organov v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V razpisnih postopkih, kot je obravnavani, je namreč po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Prvostopni organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na razpis, pri čemer je odločal v skladu s pogoji razpisa. To pa ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo prošnjo uspel, saj ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju v naprej zagotovljena. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov.2

10. Toženka skladno z drugim odstavkom 87. člena SZ-1 o vlogah odloča po ZUP, kar pomeni, da bi morala tožnica (skladno s prvim odstavkom 140. člena ZUP) na vlogi navesti vse okoliščine, na podlagi katerih se presoja izpolnjevanje pogojev za upravičenost do neprofitnega stanovanja v najem (njeno trditveno breme) in predložiti dokaze o teh (drugi odstavek 140. člena ZUP).3 Tožnica je v vlogi soglašala (in to potrdila s svojim podpisom), da prvostopenjski organ pri presoji upravičenosti do neprofitnega stanovanja v najem vpogleda v vse uradne evidence (med drugim tudi v uradne evidence okrajnih sodišč, kjer se vodi zemljiška knjiga, str. 2 vloge tožnice), pri tem pa v vlogi ni zatrjevala, da se podatki iz uradnih evidenc in resnično dejansko stanje vezano na lastništvo oziroma solastništvo nepremičnin, ki bi lahko imeli vpliv na presojo prvostopenjskega organa, razlikujeta, niti ni o tem predložila dokazil, da bi organ v času odločanja o tem lahko sklepal. 11. Sodišče soglaša s toženko, da so trditve in dokazi o deložaciji in nezmožnosti bivanja predloženi v pritožbi, prepozni, da bi jih toženka lahko upoštevala (tretji odstavek 238. člena ZUP) in jih zato drugostopni organ ni mogel upoštevati kot utemeljeno pritožbeno novoto, upoštevati pa jih ne more tudi sodišče (52. člena ZUS-1).4 Tožnica tudi ni pojasnila, zakaj teh dokazov ni predložila že vlogi z dne 13. 11. 2020, glede na to, da so (glede na datume izdaje) le-ti obstajali že v času prijave na javni razpis. Navajanje dejstev in okoliščin, torej trditveno breme, je na strani prosilke, zato je organ ne more spraševati o okoliščinah, ki jih prej ni niti omenila. Tega ne bi spremenila niti oprava glavne obravnave oziroma ugotavljanje dejanskega stanja na njej, saj izvedba glavne obravnave ne izključuje pravil o nedovoljenih tožbenih novotah.5 Torej, v kolikor tožnica meni, da je zaradi slabih premoženjskih razmer in nezmožnosti razpolaganja in bivanja v svojih nepremičninah, upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem oziroma uvrstitve na prednostno listo, bo morala na novem javnem razpisu skrbneje izpolniti vlogo in pravočasno priložiti dokazila. Ocenjene vrednosti nepremičnin oziroma vrednost premoženja tožnice in njenih družinskih članov tožnica v postopku pred sodiščem ne izpodbija, po presoji sodišča pa je odločba pravilna in zakonita tudi v tem oziru.

12. Smiselni ugovori tožnice, da ji ni bila dana možnost enakega obravnavanja in zagotovljeno enako varstvo pravic, so splošne in pavšalne narave, zato jih niti ni mogoče konkretno presojati. Enako velja za tožničine ugovore glede kršitve ustavnih in konvencijskih pravic: tožnica v tožbi zgolj na splošno in pavšalno navaja bistvene kršitve določb postopka (ZUP), kršitve Ustave RS, EKČP in Evropske socialne listine ter Zakona o socialnem varstvu, pri čemer pa teh kršitev ne konkretizira (marveč zgolj navaja besedilo posameznih določb), zato jih sodišče ne more presoditi.

13. Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**O stroških postopka**

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Tako tudi sodna praksa, denimo UPRS sodba opr. št. I U 602/2020-23 z dne 6. 7. 2021. 2 UPRS sodba opr. št. I U 415/2012 z dne 2. 10. 2012. 3 UPRS sodba opr. št. I U 602/2020-23 z dne 6. 7. 2021. 4 UPRS sodba opr. št. I U 1764/2017-16 z dne 22. 5. 2019. 5 Prim. VSRS sodba opr. št. I Up 136/2015 z dne 27. 1. 2016.