Jedro

Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s prvim odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je pravna kvaliteta terjatve oziroma pravic posameznih upnikov, med njimi tudi pritožnice, saj se bo to, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, lahko uresničilo v postopku stečaja zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zapuščina prenese v stečajno maso v postopek stečaja zapuščine, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

2. Zoper tak sklep se pritožuje Republika Slovenija, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo in odločalo o njenem predlogu o omejitvi dedovanja, ki ga je vložila 11. 10. 2021. Ob sklicevanju na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2740/2017 meni, da bi moralo sodišče opraviti omejitev dedovanja po 128. člena ZD v zapuščinskem postopku. Primarno bi moralo odločiti o vloženem predlogu za omejitev dedovanja, le morebitni preostanek bi bil lahko predmet prenosa v stečajno maso zapuščine brez dedičev. Terjatev dajalca pomoči je prednostna, zato ima možnost biti poplačan pred vsemi ostalimi upniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo: da sta se zapustničina sinova odpovedala dedovanju; da je opravilo postopek oklica neznanim dedičem, pa se v roku enega leta ni nihče priglasil k dedovanju, da je izdalo tudi oklic neznanim upnikom in jih obvestilo o zapuščini brez dedičev ter možnosti v določenem roku zahtevati stečaj zapuščine; da je Dom A. na podlagi objavljenega oklica pravočasno predlagal prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev in priložil potrdilo o vložitvi predloga za začetek stečaja zapuščine brez dedičev ter da je bil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani s sklepom z 21. 9. 2021 začet postopek stečaja zapuščine St ... Pritožnica takšnim ugotovitvam ne nasprotuje.

5. Iz podatkov spisa še izhaja, da je pritožnica 11. 10. 2021 vložila predlog za omejitev dedovanja za 1.117,87 EUR iz naslova varstvenega dodatka, ki ga je izplačala zapustnici.

6. V tej zapuščinski zadevi se tako ponovno zastavlja vprašanje, ali v primeru stečaja zapuščine brez dedičev o zahtevani omejitvi dedovanja po 128. členu ZD odloči zapuščinsko sodišče in prenese v stečajno maso le presežek zapuščine, ali v stečajno maso prenese vse premoženje zapustnika in se o vseh zahtevkih do zapuščine, vključno z zahtevkom po 128. členu ZD, odloči v stečajnem postopku. V zadevi VSL II Cp 2740/2017, ki jo izpostavlja pritožnica, je bilo o tem res zavzeto drugačno stališče kot v izpodbijanem sklepu. Praksa višjih stališč pa se je po izdaji tega sklepa poenotila in sprejela drugačno stališče1, ki ga sprejema tudi to sodišče. 7. V skladu s 1. odstavkom 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije oziroma občine. Preden zapuščinsko sodišče s sklepom izroči zapuščino brez dedičev državi oziroma občini, objavi oklic upnikom (219. člen ZD v zvezi s 142.a členom ZD), ki lahko v šestih mesecih predlagajo začetek stečaja zapuščine (142.b člen ZD). Stečaj zapuščine se nato izvede v skladu z določbami 414. do 418. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

8. Namen postopka stečaja zapuščine je v zagotovitvi enakomernega poplačila navadnih terjatev v razmerju do insolventnega zapustnika (415. člen ZFPPIPP). Če je začet stečaj zapuščine brez dedičev, zapuščina preide v stečajno maso in velja, da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja, torej z zapustnikovo smrtjo (1. točka 417.d člena ZFPPIPP). V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev pa po določbi 1. točke 3. odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil. V stečajno maso zapuščine brez dedičev se torej prenese celotno zapuščinsko premoženje. Posledično se tudi o poplačilu terjatve na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.

9. Glede na to, da je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustničine smrti, torej še pred odločanjem o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku na podlagi 128. člena ZD, zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, saj ni dedičev in ni dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, ki ne nudijo utemeljenega razloga za sklep, da bi se izven postopka stečaja zapuščine določeni upniki poplačali že v zapuščinskem postopku. Ni videti tehtnega in razumnega razloga, da bi se v konkretni situaciji glede zapuščine brez dedičev odločalo v dveh postopkih pred različnimi sodišči. Zoper tak zaključek ne govori le argument, da bi se postopki poplačila upniških zahtevkov po nepotrebnem kopičili (načelo ekonomičnosti), kar bi bilo v nasprotju z osredotočenim poplačilom vseh zapustnikovih upnikov kot smislom stečaja zapuščine z učinkovitim upravljanjem in unovčenjem stečajne mase (1. odstavek 227. člena v zvezi s 1. odstavkom 416. člena ZFPPIPP), temveč predvsem to, da bi lahko bili posamezni upniki v primerljivem pravnem položaju obravnavani neenako (načelo enakega obravnavanja). V tej fazi tako tudi ni odločilno, kakšna je pravna kvaliteta terjatve oziroma pravic posameznih upnikov, med njimi tudi pritožnice, saj se bo to, kot je splošna značilnost vsakega stečajnega postopka, lahko uresničilo v postopku stečaja zapuščine.2

10. Izpodbijana odločitev, da se v stečajno maso v stečaju zapuščine brez dedičev prenese celotno zapustničino premoženje, je torej materialnopravno pravilna. Ker pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 163. členom ZD).

1 Prim. odločbe VSL I Cp 2512/2107, I Cp 2047/2018, VSC 376/2020, VSK I Cp 80/2020 in VSM 948/2017. 2 Tako: VSL I Cp 2512/2017.