Javno dostopni podatki GURS predstavljajo hiter in primeren način za ugotavljanje vrednosti nepremičnine. Na predlagatelju taksne oprostitve je breme dokazovanja, da je del stavbe, ki je v evidenci GURS opisan kot stanovanje, dejansko neizdelano podstrešje hiše, ki je brez vrednosti.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o predlogu za dopustitev revizije (I. točka izreka), prav tako njegov predlog za obročno plačilo te takse (II. točka izreka). Ugodilo pa je toženčevemu predlogu za odlog plačila - taksno obveznost (483 EUR) mu je odložilo za šest mesecev od pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).
2.Toženec v pritožbi zoper sklep pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila dolžne sodne takse, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da je bila njegova zunajzakonska partnerka na podlagi dedovanja lastnica parcele ... k. o. 0000, ki jo je prodala in s kupnino financirala nakup nepremičnine z ID znakom parcela 0001 884/2. Na tej parceli stoji stavba, v kateri sta dela stavbe 1 in 2. Gre za njeno posebno premoženje, s katerim toženec ne more razpolagati. Del stavbe 0001-16-1 predstavlja bivalno pritličje, del stavbe 0001-16-2 pa je neurejena podstreha z neizolirano streho, brez elektrike in ogrevanja ter brez lastnega vhoda (vhod je iz pritličnega stanovanja). Nebivalno podstrešje je brez vrednosti, zato ni jasno, kako ga je GURS ocenil na več kot ... EUR. Predlaga, da vrednost nepremičnine oceni izvedenec. Nepravilna je tudi ugotovitev o višini otroškega dodatka (... EUR). Toženec je bil za postopek na prvi in drugi stopnji upravičen do brezplačne pravne pomoči. Njegovo premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njegove partnerke se v letu 2025 ni izboljšalo. Toženec v šestih mesecih ne more zbrati 483 EUR brez škode za preživljanje svojih otrok. Predloga za dopustitev revizije niti ne bi vložil, če bi vedel, da bo moral zanj plačati sodno takso.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na določbe 11., 12. in 12.a člena ZST-11, ter na ugotovitve, - da živi toženec z zunajzakonsko partnerko, s katero imata tri otroke, ki sta jih dolžna preživljati, - da toženčeva družina razpolaga z mesečnim dohodkom ... EUR na družinskega člana, in – da je toženčeva zunajzakonska partnerja lastnica nepremičnine (ID znak: del stavbe 0001-16-2), v kateri družina ne biva, po podatkih GURS vredna ... EUR.
5.Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (1. odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (2. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (5. odstavek 11. člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (2. odstavek 12.a člena ZST-1). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je izpolnjen, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka,2 določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (6. odstavek 11. člena ZST-1, 2. odstavek 13. člena ZBPP3, 1. odstavek 8. člena ZSVarPre4). Stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima(jo) ona ali njeni družinski člani premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka5 (6. odstavek 11. člena ZST-1, 14. člen ZBPP, 1. odstavek 27. člena ZSVarPre, 17. člen ZUPJS6).
6.Tožencu za postopek o predlogu za dopustitev revizije ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (njegova prošnja je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2727/2025 z dne 13. 11. 2025 zavrnjena) – toženec torej ne uživa taksne oprostitve na podlagi zakona (3. odstavek 10. člena ZST-1).
7.V postopku odločanja o predlogu za taksno oprostitev sta relevantna premoženjski in dohodkovni položaj predlagatelja. Predlagatelj, ki izpolnjuje dohodkovni kriterij, ne pa tudi premoženjskega, ne more uživati taksne oprostitve. Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da toženčeva družina razpolaga z nepremičnim premoženjem, katerega vrednost presega zakonsko določen premoženjski cenzus - 48 kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na ugotovitev, da mesečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - 988,18 EUR (kar pomeni, da toženec izpolnjuje dohodkovni kriterij), so brezpredmetne pritožbene navedbe o napačno ugotovljeni višini otroškega dodatka (1. odstavek 360. člena ZPP7 v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).
8.Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke in njenih družinskih članov (12.a člen ZST-1), zato je napačno pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju materialnega položaja toženca ne bi smelo upoštevati premoženja, ki je posebno premoženje njegove zunajzakonske partnerke (1. odstavek 77. člena DZ8). Okoliščina, da je lastnica nepremičnine z ID znakom: del stavbe 0001-16-2 (v naravi stanovanje, v katerem družina ne biva) toženčeva zunajzakonska partnerica, ne utemeljuje presoje na podlagi 3. odstavka 12.a člena ZST-1.9
9.Pritožnik nasprotuje ugotovljeni vrednosti nepremičnine z ID znakom: del stavbe 0001-16-2, ki temelji na podatku GURS. Pritožbeno sodišče je na podlagi vpogleda v evidenco vrednotenja ugotovilo, da je vrednost nepremičnine glede na posplošene vrednosti nepremičnin, ki izkazujejo stanje na nepremičninskem trgu na dan 1. 1. 2025, celo bistveno višja10 - znaša ... EUR. Ker se v postopku odločanja o pogojih za taksno oprostitev uporabljajo pravila pravdnega postopka (3. odstavek 1. člena ZST-1), med katera sodi tudi razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP), je bilo na tožencu breme dokazovanja, da je omenjeni del stavbe, ki je v evidenci GURS opisan kot stanovanje, bivalne površine 100,4 m2, z vodo in elektriko, dejansko neizdelano podstrešje hiše, ki je brez vrednosti. Javno dostopni podatki GURS predstavljajo hiter in primeren način za ugotavljanje vrednosti nepremičnine. Angažiranje izvedenca v postopku odločanja o taksni oprostitvi bi bilo v nasprotju s temeljnim procesnim načelom – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Poleg tega dokazno breme za toženca ni bilo pretežko ali celo nemogoče: svoje navedbe bi lahko dokazal s fotografijami, torej na časovno nezamuden in stroškovno neobremenjujoč način.
10.Iz javno dostopnih nepremičninskih evidenc tudi izhaja, da je toženčeva zunajzakonska partnerka lastnica parcel 884/3 (226 m2), 883/4 (325 m2) in 884/5 (143 m2), vse k. o. 0001, katerih skupna vrednost po podatkih GURS (glede na datum vrednotenja 1. 1. 2025) znaša ... EUR, torej več od mejnega zneska 23.716,32 EUR. Gre za podatek, ki dodatno potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve.
11.Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Toženec glede na obrazloženo ne sodi v krog socialno ogroženih oseb. Kar pa zadeva odobreni odlog plačila sodne takse, je obdobje šestih mesecev razumno dolg rok, v katerem bo lahko toženec glede na razpoložljivo družinsko premoženje zagotovil sredstva za plačilo dolžne sodne takse, ne da bi bilo ob tem ogroženo preživljanje njegovih otrok. Odločitve, ki bi bila drugačna od izpodbijane, ne omogoča niti zatrjevana pravna zmota (toženec trdi, da ne bi vložil predloga za dopustitev revizije, če bi vedel, da bo moral plačati sodno takso).
12.Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
-------------------------------
1Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.
2Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 4. 2025 dalje znaša 494,09 EUR.
3Zakon o brezplačni pravni pomoči, Ur. l. RS, št. 48/2001, s spremembami in dopolnitvami.
4Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Ur. l. RS, št. 61/2010, s spremembami in dopolnitvami.
523.716,32 EUR (494,09 EUR x 48 )
6Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 62/2010, s spremembami in dopolnitvami.
7Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
8Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami. Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze (1. odstavek 77. člena DZ).
9Ta določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov ne upošteva premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
10Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin upoštevalo arhivske posplošene vrednosti nepremičnin, izračunane po metodologiji, veljavni do 31. 3. 2020, ki odražajo tržne razmere na dan 31. 3. 2017.