Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prvi predlagateljici že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 11. 12. 2023 poslalo elektronsko sporočilo z dne 14. 2. 2024, v katerem je zapisalo, da je sodno takso za pritožbo plačal le upravnik prve predlagateljice v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica. To sporočilo sicer ne predstavlja poziva sodišča k doplačilu, kot meni pritožba, saj ni poslano na zakonsko predpisan način in v njem tudi ni določen kakšen dodatni rok za plačilo preostanka sodne takse. Kljub temu pa je s takšnim postopanjem, za katerega ni imelo zakonske podlage, in z zapisom, da "za plačilo ostaja še druga polovica" sodne takse, sodišče prvo predlagateljico zavedlo do te mere, da je utemeljeno mislila, da lahko plača še preostanek sodne takse in s tem pravilno in veljavno izpolni svojo taksno obveznost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 3. 2024 razveljavi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom z dne 29. 3. 2024 je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v zvezi s pritožbo.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje prva predlagateljica. Navaja, da sodišče pravilno ugotovilo, da je 19. 12. 2023 prejela plačilni nalog za pritožbo zoper končni sklep, vendar pa je sodišče že pred tem 23. 10. 2023 izdalo plačilni nalog drugi predlagateljici. Sodišče je pooblaščenko obeh predlagateljic z dopisom 29. 11. 2023 obvestilo o neplačilu takse, na kar je pooblaščenka odgovorila, da prva predlagateljica naloga ni prejela, zato takse ni mogla plačati, druga predlagateljica pa pritožbe ni vložila in zanjo ni nastala taksna obveznost. Sodišče je nato izdalo pojasnilo in nov plačilni nalog, s katerim je takso v plačilo pravilno naložilo prvi predlagateljici. Zaradi opisane zmede (tudi na strani sodišča) je prva predlagateljica v roku po novem plačilnem nalogu pomotoma plačala le polovico sodne takse (pred vložitvijo pritožbe so se namreč vsi stroški delili med obe predlagateljici), zato jo je sodišče z dopisom 14. 2. 2024 pozvalo še k plačilu preostanka. Da je šlo za zmedo tako na strani prve predlagateljice kot na strani sodišča, potrjuje že vsebina dopisa, da je takso plačal le upravnik SZ A. v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica, čeprav je bil zavezanec tako ali tako le SZ A. Pooblaščenka je poziv še isti dan poslala prvi predlagateljici, plačilo preostanka takse je bilo izvršeno 16. 2. 2024. Jasno je torej, da je sodišče prvo predlagateljico pozvalo k plačilu pomotoma še neplačanega ostanka takse, plačilo je bilo tudi nemudoma izvedeno skladno z drugim odstavkom 105.a člena ZPP, takoj po ponovnem pozivu. Če bi sodišče menilo, da je prva predlagateljica zamudila s plačilom takse, je ne bi ponovno pozivalo k plačilu, ampak bi postopek takoj ustavilo. Sodišče ni ravnalo prav, ko je postopek s pritožbo ustavilo po tem, ko je prvo predlagateljico ponovno pozvalo k plačilu še neplačanega dela takse, ki jo je prva predlagateljica tudi plačala, posebej upoštevajoč dejstvo, da je zmedo s plačili zaradi nenatančnosti ustvarilo prav sodišče samo. Pri odločitvi sodišče ni upoštevalo poziva z dne 14. 2. 2024 in je napačno uporabilo drugi odstavek 105.a člena ZPP, poleg tega pa je taksa tudi v celoti plačana. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa z dne 29. 3. 2024 in nadaljevanje postopka s pritožbo prve predlagateljice.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V predmetnem nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje izdalo končni sklep z dne 9. 8. 2023, s katerim je ugotovilo pripadajoče zemljišče. Zoper sklep sta pritožbo vložila prva predlagateljica Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu C., in dvainštirideseti nasprotni udeleženec D., d. o. o. - v stečaju.

6.Z izpodbijanim sklepom z dne 29. 3. 2024 je sodišče prve stopnje postopek s pritožbo prve predlagateljice zoper končni sklep z dne 9. 8. 2023 ustavilo. Odločitev temelji na tretjem odstavku 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 ter na ugotovitvi, da je bila v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga z dne 11. 12. 2023 za sodno takso za pritožbo zoper končni sklep plačana le polovica sodne takse, medtem ko je bila druga polovica sodne takse plačana prepozno, šele 16. 2. 2024.

7.Ugotovitve, da je bila sodna taksa v celoti plačana že po izteku roka iz plačilnega naloga, prva predlagateljica ne prereka, temveč v pritožbi opozarja na napake in nedoslednosti postopanja sodišča v postopku izdaje plačilnega naloga. Drži, da je sodišče najprej pomotoma plačilni nalog za pritožbo dne 23. 10. 2023 izdalo drugi predlagateljici, ki pritožbe ni vložila, vendar pa je bila ta napaka sodišča v celoti sanirana z izdajo novega plačilnega naloga z dne 11. 12. 2023. S tem plačilnim nalogom, ki je bil vročen 19. 12. 2023, je bila sodna taksa v plačilo pravilno naložena le prvi predlagateljici kot pritožnici v znesku 462 EUR. Prva predlagateljica priznava, da je sodno takso v roku plačala le v znesku 231 EUR, razlogi, ki jih navaja za to (lastna pomota, ker so se do sedaj vsi stroški postopka delili med obe predlagateljici), pa spadajo v sfero dolžne skrbnosti predlagateljice in odgovornosti za napačno plačilo pravilno izdanega in vročenega plačilnega naloga ni mogoče prevaliti na sodišče.

8.Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prvi predlagateljici že po izteku roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 11. 12. 2023 poslalo elektronsko sporočilo z dne 14. 2. 2024, v katerem je zapisalo, da je sodno takso za pritožbo plačal le upravnik prve predlagateljice v polovičnem znesku in da za plačilo ostaja še druga polovica. To sporočilo sicer ne predstavlja poziva sodišča k doplačilu, kot meni pritožba, saj ni poslano na zakonsko predpisan način in v njem tudi ni določen kakšen dodatni rok za plačilo preostanka sodne takse. Kljub temu pa je s takšnim postopanjem, za katerega ni imelo zakonske podlage, in z zapisom, da "za plačilo ostaja še druga polovica" sodne takse, sodišče prvo predlagateljico zavedlo do te mere, da je utemeljeno mislila, da lahko plača še preostanek sodne takse in s tem pravilno in veljavno izpolni svojo taksno obveznost. To je tudi storila in takoj po prejemu elektronskega sporočila 16. 2. 2024 sodno takso plačala še v manjkajočem znesku 231 EUR.

9.V konkretnem primeru je zaradi opisanega ravnanja sodišča torej treba šteti, da je bila taksna obveznost kljub zamudi s plačilom dela sodne takse v celoti in pravilno izpolnjena. Pogoji za nastop posledice iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 tako niso izpolnjeni, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi prve predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 3. 2024 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

10.Pritožbe prve predlagateljice zoper končni sklep z dne 9. 8. 2023 pritožbeno sodišče še ni moglo vsebinsko obravnavati, saj še ni bila vročena v odgovor ostalim udeležencem postopka (za kar bo v nadaljevanju postopka moralo poskrbeti sodišče prve stopnje).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2V času vložitve predloga veljaven Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017.