Jedro

Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za življenje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvršitvi kaznivih dejanj, je pritožba zagovornikov, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov (hišnim priporom), za katerega si prizadeva pritožba, pa ni.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega B.B. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so razlogi za pripor obdolženega B.B., ki je bil odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi z 20. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), še vedno podani.

2. Proti takemu sklepu so se pritožili obdolženčevi zagovorniki. V pritožbi zatrjujejo, da spisovno gradivo v obravnavani zadevi ne ponuja zadostne podlage za utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, še predvsem zato, ker so zagovorniki obdolžencev na naroku dne 26. 2. 2020 predlagali izločitev vseh nedovoljenih dokazov. Pritožba se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj ga utemeljuje zgolj s težo kaznivega dejanja in predhodnim kaznovanjem obdolženca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pripor obdolžencu odpravi, oziroma podredno, da obdolžencu odredi milejši ukrep za odpravo ponovitvene nevarnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti napadenega sklepa. V njem je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, na čem temelji utemeljen sum, da je obdolženec storil kazniva dejanja, ki so sedaj opisana v pravnomočni obtožnici, kakor tudi, katere so tiste objektivne in subjektivne okoliščine, na podlagi katerih ugotavlja, da je pri obdolžencu še vedno podana konkretna nevarnost, da bi na prostosti ponovil kazniva dejanja, zaradi kateri se sedaj nahaja v priporu in da je pripor obdolženca neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi (njihovega življenja) ter ga ni mogoče nadomestiti z drugim, zanj milejšim ukrepom, zaradi česar je v skladu tudi s prvim odstavkom 20. člena Ustave. O vsem navedenem ima napadeni sklep prepričljive razloge, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

5. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu utemeljeno sklicevalo na dokaze, ki so obširno opisani v pravnomočni obtožnici in iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da se utemeljen sum tudi po vložitvi obtožnice ni v ničemer omajal. Sklicevanje pritožbe, da so zagovorniki obdolžencev zahtevali izločitev nedovoljenih dokazov, pa je zato brez teže. Sicer pa pritožbeno sodišče v tej fazi kazenskega postopka, ko odloča o priporu, ne more ocenjevati zbranih dokazov, ki se izločajo.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obširno obrazložilo (točki 7 in 8), da je pri obdolžencu B.B. še vedno podana velika verjetnost, da bo istovrstna kazniva dejanja ponavljal, v kolikor bi bil zoper njega pripor odpravljen. Neutemeljeno graja pritožba razloge sodišča prve stopnje, ko zaključuje, da na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj kažeta le teža kaznivih dejanj in obdolženčeva predkaznovanost. Pritožba spregleda, da sodišče prve stopnje ponovitveno nevarnost veže še na dejstvo, da je obdolženec utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj v hudodelski združbi. Vse te okoliščine pa gotovo kažejo na konkretno nevarnost, da bi obdolženi taka kazniva dejanja ponavljal. 7. Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za življenje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvršitvi kaznivih dejanj, je pritožba zagovornikov, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov (hišnim priporom), za katerega si prizadeva pritožba, pa ni.

8. Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.