22. 3. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude CONSORZIO TUTELA ACETO BALSAMICO DI MODENA, Italijanska republika, ki ga zastopa Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 22. marca 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti druge alineje četrtega odstavka 14. člena v zvezi s 7. členom Pravilnika o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (Uradni list RS št. 108/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeni določbi Pravilnika o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline (v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjuje, da je v neskladju z drugim odstavkom 3. člena ter 33. in 87. členom Ustave, 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP), 13. členom Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14. 12. 2012, in nasl. – v nadaljevanju Uredba (EU) št. 1151/2012) ter 66. in 78. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 123/21, 44/22, 18/23 in 78/23 – v nadaljevanju ZKme-1). Izpodbijani določbi skupaj določata, da je dopustno kis, ki vsebuje dodatke zgoščenih ali nezgoščenih sadnih sokov ter moštov, označiti kot balzamični kis.

2.Pobudnik je pravna oseba po italijanskem pravu, katere naloga je zaščita, promocija, informiranje potrošnikov in varstvo splošnega interesa v zvezi z zaščiteno geografsko označbo Aceto Balsamico di Modena.[1] Izpodbijani določbi naj bi neposredno posegali v pravice, pravne interese in pravni položaj članov pobudnika (proizvajalcev kisa z zaščiteno geografsko označbo), ker naj bi oznako balzamični kis dopuščali v nasprotju z registrirano geografsko označbo. Pravni interes pobudnik utemeljuje z dejstvom, da je bil ustanovljen (tudi) z namenom, da v konkretnih postopkih pred državnim organom zastopa pravice in interese svojih članov.[2] Sklicuje se na konkretne kršitve in sodni postopek, ki naj bi bil sprožen zoper določenega kršitelja v skladu z Zakonom o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 100/13, 23/20 in 76/23 – v nadaljevanju ZIL-1). Opozarja, da na podlagi konkretnih postopkov redna sodišča ne morejo razveljaviti nezakonitih določb Pravilnika, ki naslavlja nedoločen krog oseb. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani akt odpravi.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. Imetnik pravice iz registrirane geografske označbe lahko zoper osebo, ki brez soglasja imetnika pravice posega v njegove pravice, s tožbo pri pristojnem sodišču (med drugim) zahteva prepoved kršitve in prepoved bodočih kršitev.[3] Ker pobudnik pobudo vlaga v imenu svojih članov in zaradi njihovih interesov, njegov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je sicer izjemoma priznalo pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tistih skupin oseb, ki se v njih povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil (tako npr. v odločbah št. U-I-86/94 z dne 14. 11. 1996, Uradni list RS, št. 68/96, in OdlUS V, 153, in št. U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004, Uradni list RS, št. 25/04, in OdlUS XIII, 10), in ekološkim društvom, ki so bila na podlagi takrat veljavnega zakona, ki je urejal varstvo okolja, subjekti varstva okolja (sklep št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995, Uradni list RS, št. 3/96, in OdlUS IV, 126). Po sprejetju stališča iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2), da je treba v primeru, ko predpis ne učinkuje neposredno, izčrpati vsa pravna sredstva in šele po njihovem izčrpanju hkrati z ustavno pritožbo vložiti tudi pobudo, prejšnje stališče ni več mogoče v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno.[4] Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Pobudnik navaja, da gre za zaščiteno geografsko označbo, ki je evidentirana v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, vzpostavljenem na podlagi 11. člena Uredbe (EU) št. 1151/2012.

[2]Pobudnik se sklicuje na sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-58/20 z 24. 5. 2021, št. U-I-194/17 z dne 22. 3. 2018, št. U-I-79/16 z dne 12. 4. 2018, št. U-I-212/12 z dne 25. 9. 2014 in št. U-I-31/96 z dne 26. 11. 1998 (OdlUS VII, 212).

[3]Glej 121. člen v zvezi z 58. členom ZIL-1 in 79. členom ZKme-1.

[4]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-79/16. Navedenemu ne nasprotuje niti sklep Ustavnega sodišča št. U-I-58/20, na katerega se sklicuje pobudnik. V sklepu št. U-I-194/17, na katerega se prav tako sklicuje pobudnik, se Ustavno sodišče ni ukvarjalo s pravnim interesom združenja za presojo neposredno učinkujočih izpodbijanih zakonskih določb. Presodilo je namreč, da pravni interes izpolnjujejo nekateri pobudniki – posamezniki.