Jedro

V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 22. 9. 2017. Naslednji dan, torej 23. 9. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 23. 10. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 24. 10. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je 24. 10. 2017 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper sklep o davčni izvršbi z dne 22. 5. 2017. 2. Sodišče je tožbo poslalo v odgovor toženi stranki. Po prejemu upravnih spisov je ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

3. Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

4. Iz predloženih spisov je razvidno, da je bila odločba drugostopnega organa, s katero je bil postopek zaključen, tožniku vročena 22. 9. 2017. Iz dokazila o poštnem vročanju navedene odločbe je namreč razvidno, da se osebna vročitev odločbe tožniku dne 7. 9. 2017 ni dala opraviti in mu je bilo zato tega dne v hišnem predalčniku puščeno standardizirano obvestilo s poukom, da lahko sodno pisanje prevzame v roku 15 dni in z opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bo storil. Tožnik pisma z odločbo v 15-dnevnem roku ni dvignil. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) velja, da je bila vročitev odločbe tožniku opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem, to je 22. 9. 2017. Glede na določbo 87. člena ZUP je torej pravno irelevanten dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic.

5. V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 22. 9. 2017. Naslednji dan, torej 23. 9. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 23. 10. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika (četrti odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 24. 10. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.

6. Sodišče je moralo glede na navedeno ravnati skladno z zgoraj citiranimi zakonskimi določbami in na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavreči. Na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče v zadevi odločilo po predsednici senata.

7. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.