Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Terjatev upnika na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek čiščenja gradbišča, to čiščenje pa je dolžnik zavedel v gradbeno knjigo, ni verjetno izkazana.
Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper začasno odredbo in odločilo, da ostane začasna odredba Okrajnega sodišča v Piranu, opr.št. R 156/98 z dne 17.6.1998 delno v veljavi, tako da se dolžniku prepoveduja pri Agenciji RS za plačilni promet vnovčitev akceptnega naloga št. C ... izpolnjenega na znesek 1.925.814,70 SIT in sicer do višine zneska 1.011.183,00 SIT, za razliko, to je za znesek 914.631,30 SIT pa ostane navedeni akceptni nalog v veljavi. Pri tem vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in sicer v delu, v katerem je odločeno, da se razveljavi začasna odredba za znesek 914.631,30 SIT, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da zahtevku za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno pa, da sklep v napadenem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo okoliščino, da je dolžnik opravil čiščenje gradbišča. V gradbeno knjigo je dal dolžnik res vpisati, da je čistil gradbišče, vendar pa ga ni počistil. Počistiti ga je moral upnik sam.
Pritožba upnika ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi tudi v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo upnika, odločilo v skladu z določili 1. odst. 267. čl. Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) oz. sedanjega 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Samo zatrjevanje upnika, da dolžnik gradbišča ni počistil in da torej stroške čiščenja ne more zaračunati upniku, ne more pomeniti, da je s tem nedenarni zahtevek na prepoved vnovčenja akceptnega naloga za znesek, ki ga pomeni čiščenje, to je za znesek 267.200,00 SIT, verjetno izkazan, zlasti ob upoštevanju, da je to čiščenje zavedeno v gradbeno knjigo.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.