Jedro

Po tretjem odstavku 23. člena ZUStS lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je Vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, prekine postopek do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.

Izrek

Postopek se prekine do končne odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi Vrhovnega sodišča RS za oceno ustavnosti 18. člena ZOZP.

Obrazložitev

1. V predmetnem sporu, v katerem je tožeča stranka uveljavljala škodo zaradi smrti njenega zavarovanca in jo obračunala po prvem odstavku 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, se je zastavilo vprašanje, ali navedeno določilo kot škodo (v višini sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine) krije tudi škodo za primer smrti zavarovanca tožeče stranke.

2. Vrhovno sodišče se je z enakim vprašanjem soočilo v zadevi, ki jo obravnava pod opr. št. III Ips 42/2019. Ker je ocenilo, da uzakonitev pravice tožeče stranke do nadomestila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določenega v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi za primer smrti zavarovanca tožeče stranke, krši 2., 33. in 147. člen ustave, je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v delu, ki se nanaša na zahtevke Zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Ustavno sodišče pa sedaj navedeno zadevo vodi pod opr. št. U-I-52/2020. 3. Po tretjem odstavku 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUStS) lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti zakon ali del zakona, glede katerega je Vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, prekine postopek do končne odločitve Ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.

4. Pritožbeno sodišče je zato postopalo skladno s citiranim določilom ZUStS in postopek prekinilo, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku petnajstih dni od prejema pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pisno v treh izvodih pri Višjem sodišču v Ljubljani. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Pritožbo je treba vložiti v izvirniku. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).