Jedro

Tožnik ima prav, da bi lahko v primeru, kot je obravnavani, ogled tožnikovih stanovanjskih razmer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, tj. kakšne so dejansko tožnikove bivanjske razmere, ko na eni strani tožnik zatrjuje, da bo v kratkem (oziroma je) brez bivalnih prostorov, na drugi strani pa toženka meni, da tožnik živi pri prijateljih in na tej podlagi oceni tožnikove stanovanjske razmere ter dodeli temu merilu ustrezno število točk.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Kočevje, št. 3523-0027/2020-4(624) z dne 5. 5. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z odločbo o razvrstitvi na prednostni red A liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem odločil, da je tožnik na podlagi zapisnika o ogledu stanovanjskih razmer in ostalih okoliščin, pomembnih za uvrstitev na prednostni red za oddajo neprofitnih stanovanj v najem dosegel 240 točk in se uvrstil na ... . mesto prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem liste A. V obrazložitvi je navedel, da je prispelo vlogo tožnika točkovno ovrednotila komisija, ki jo je imenoval župan na podlagi meril Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki so v lasti občine z dne 10. 11. 2020, pridobljenih podatkov iz uradnih evidenc in priloženih listin tožnika. Vloga je bila ovrednotena na podlagi točkovalnega zapisnika, v katerem so se ugotavljale stanovanjske razmere, socialne in zdravstvene razmere, dohodki v preteklem letu in prednostne kategorije, v kolikor jih je tožnik uveljavil. Glede na ugotovljeni dohodek tožnik in družinskih članov, ki so zavezani za dohodnino za preteklo leto, se vloga uvrsti med upravičence na listo A. 2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da je bilo tožniku za stanovanjske razmere dodeljenih 170 točk, po kriteriju zdravstvene in socialne razmere 30 točk in po kriteriju bivanja na območju občine 40 točk. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. V preteklem letu je bil deložiran iz dotedanjega stanovanja in je brez stanovanja ter premoženja. Je upokojenec, prejema pokojnino, ima osebno vozilo Clio letnik 2003. Po sodni deložaciji mu je na pomoč priskočil znanec, ki mu je zagotovil prostor za prenočevanje v stanovanjski hiši in hrambo njegovih stvari. Znanec je v preteklem letu preminil, tožnik je brez zagotovljenih bivanjskih prostorov. Njegova pokojnina, skupaj z varstvenim dodatkom znaša 570 EUR, zato ne more najeti stanovanja po tržni ceni. Ni jasno, na kakšen način naj bi komisija opravila ogled stanovanjskih razmer tožnika in ostalih okoliščin, pomembnih za uvrstitev na prednostni vrstni red. Komisija si tožnikovih stanovanjskih razmer ni nikoli ogledala in je te ugotovila le na podlagi vloge tožnika. Iz javnega razpisa izhaja, da si komisija zaradi razjasnitve okoliščin, ki vplivajo na točkovanje, ogleda prosilčeve stanovanjske razmere. Iz odločbe razlog, zakaj ogleda ni opravila, ni razviden. Tožnik ne prebiva pri starših in ne pri sorodnikih, pač pa je brez stanovanjskih prostorov. Kot osebi brez stanovanja bi mu morala komisija dodeliti 240 točk namesto 170 točk. Po kriteriju prednostnih kategorij komisija tožniku točk ni priznala, ker jih tožnik ni uveljavljal, čeprav je ob dejstvu, da je prosilec z daljšo delovno dobo in brez stanovanja, upravičen do 50 točk. Komisija je upravičenost do priznanja točk po tem kriteriju ugotavljala že na podlagi samih navedb o stanovanjskih razmerah in ne glede na okoliščino, ali je tožnik v vlogi označil upravičenost po kriteriju. Na razpis se stranka prijavi na obrazcu, ki se izpolni z vstavljanjem besedila in obkroževanjem. Če je tožnik spregledal obkrožiti v obrazcu upravičenost po določenem kriteriju, to ne more pomeniti, da prosilec po tem kriteriju točk ne uveljavlja. Toženka bi tako morala za tožnika ugotoviti, da je dosegel vsaj 280 točk (če bi se postavili na stališče, da tožnik ni upravičen do točk po kriteriju prednostnih kategorij) in na podlagi doseženih točk tožnika uvrstiti na ustrezno mesto prednostnega vrstnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem liste A. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da tožnik izpodbija akt, ki se ne izpodbija v upravnem sporu, ker ni dokončen. V nadaljevanju je opozorila, da ogled stanovanjskih razmer ni obveznost komisije. Tožnik je v svoji prijavi navedel, da biva v sobi g. A. A. na naslovu ..., kar je nato potrdil še v dopolnitvi vloge. Tožnik torej ni brez stanovanjskih prostorov, zato je upravičen do 170 točk, upoštevajo pa se razmere v času oddaje vloge. Toženka tudi ni bila sama dolžna izpolniti dodatnih kriterijev tožnika, tudi če bi bili ti očitni, saj je bila dolžna upoštevati podatke, ki izhajajo iz vloge - prijave. Predlagala je zavrženje oziroma zavrnitev tožbe, v obeh primerih pa naložitev stroškov postopka tožniku.

5. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik tožbo pravilno naperil zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je prvostopenjski organ odločil, da je tožnik dosegel 240 točk in se uvrstil na ... . mesto prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem liste A. S tem aktom je bilo namreč odločeno o njegovi pravici, taka odločitev pa je predmet izpodbijanja v upravnem sporu (drugi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Ker pa je tožnik vložil pritožbo, o kateri je bilo tudi odločeno, je s tem odločitev prvostopenjskega organa postala dokončna in sposobna presoje v upravnem sporu (prvi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 2. člena ZUS-1). Sodišče zato tožbo tožnika vsebinsko obravnava.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti odločbe prvostopenjskega organa, s katero je ta odločil, da je tožnik na JR o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v občini Kočevje JR dosegel 240 točk in se uvrstil na ... . mesto prednostnega reda za oddajo neprofitnih stanovanj v najem liste A. Svojo odločitev je prvostopenjski organ utemeljil s sklicevanjem na določbe Pravilnika ter JR. Po petem odstavku 20. člena Pravilnika se za vodenje razpisnega postopka uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

8. Tožnik ugovarja, da bi moral prvostopenjski organ pri merilu ''Stanovanjske razmere'' upoštevati, da je brez stanovanja, za kar bi moral prejeti 240 točk (glede na Pravilnik), ter da bi moral organ pri njegovi prijavi pri kriteriju prednostnih kategorij upoštevati še 50 točk, ker je prosilec z daljšo delovno dobo in brez stanovanja, ne glede na to, da tožnik te kategorije v svoji prijavi ni uveljavljal (ni označil).

9. Sodišče se ne strinja zadnjim ugovorom tožnika, tj. da bi moral organ upoštevati uveljavljanje prednostne kategorije pri tožniku, četudi je ta ni označil. 10. Gre namreč za razpisni postopek, v katerem morajo prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu in k svoji vlogi priložiti ustrezna dokazila. Povedano drugače: prosilec mora v svoji vlogi, ki jo vloži na obrazcu, natančno označiti, katere kriterije za ocenjevanje svoje prijave uveljavlja na javnem razpisu in če je to potrebno oziroma predpisano, za dokazovanje le-teh priložiti ustrezna dokazila. Tako tudi določa 21. člen Pravilnika (po katerem pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, najemodajalci za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, uporabljajo obrazec iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika), s čimer se doseže enakopravno obravnavo vseh prijaviteljev. Če tožnik v svoji vlogi ni uveljavljal (ni označil – op. sod.) statusa prednostnega upravičenca po kriteriju prednostnih upravičencev, ga organ ni mogel upoštevati, ne glede na (po mnenju tožnika) evidentno izpolnjevanja tega kriterija.

11. Se pa sodišče strinja s tožbenim ugovorom v zvezi z dodelitvijo točk pri merilu ''Stanovanjske razmere''.

12. Kot je razvidno iz podatkov upravnih spisov, je tožnik na obrazcu pri tem merilu označil, da je ''brez stanovanja, ima naslov pri pristojnih institucijah'', pri čemer je v rubriki ''Kratek opis stanovanjskih razmer'' navedel, da ''je bil deložiran 2. 3. 2020 in ostal brez primernih bivalnih prostorov, da se ga je usmilil g. A. A, in mu odstopil sobo, veliko 15 m2''. Svojo vlogo je nato še dopolnil 30. 11. 2020 s pojasnilom, da je g. A. A. umrl v jeseni in da se bo moral kmalu izseliti, da dejansko nima nikjer možnosti bivanja.

13. Ob takih navedbah pa je organ po oceni sodišča ravnal vsaj preuranjeno, če ne napačno, ko je tožniku dodelil 170 točk, kot da izpolnjuje merilo: ''živi pri starših, sorodnikih ali prijateljih''.

14. Po drugem odstavku 22. člena Pravilnika si namreč lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogledajo v komisiji. Ogled stanovanjskih razmer tako res ni obvezen (kot to pravilno opozarja toženka), vendar pa ima tožnik prav, da bi lahko v primeru, kot je obravnavani, ogled tožnikovih stanovanjskih razmer pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja, tj. kakšne so dejansko tožnikove bivanjske razmere, ko na eni strani tožnik zatrjuje, da bo v kratkem (oziroma je) brez bivalnih prostorov, na drugi strani pa toženka meni, da tožnik živi pri prijateljih in na tej podlagi oceni tožnikove stanovanjske razmere ter dodeli temu merilu ustrezno število točk. 15. Toženka v odgovoru na tožbo sicer opozarja, da se pri obravnavi vloge, kot to določa JR, 7. točka, upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi, kar drži. Kot pa že povedano, je tožnik že v prijavi podrobno opisal svoje stanovanjske razmere in jih še podrobneje pojasnil z dopolnitvijo vloge z dne 30. 11. 2020. Nenazadnje pa iz razpisne dokumentacije (7. točka) izhaja tudi, da se upoštevajo razmere na zadnji dan oddaje vloge, tj. 1. 12. 2020 (5.1. točka). Povzete navedbe tožnika so bile tako podane v relevantnem časovnem okviru.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika ugodilo, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno oziroma zmotno ugotovljena oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in jo, sledeč tretjemu in četrtemu odstavku istega člena vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopenjski organ ponovno oceniti tožnikovo prijavo, po potrebi dopolniti postopek ter o zadevi ponovno odločiti.

17. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odločbo odpravilo, je tožniku priznalo priglašene stroške postopka na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).

**K III. točki izreka:**

19. Sodišče je stroškovni zahtevek toženke zavrnilo, upoštevajoč 154. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Toženka je namreč predlagala, da sodišče tožbo zavrže ali zavrne, ker pa je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter vrnilo toženki v ponovni postopek, to pomeni, da toženka v tem upravnem sporu ni uspela.