Jedro

Toženka je v tem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da račun z navedeno oznako ne obstaja, da ne obstaja naročilo za opravljeno storitev in da storitev ni bila nikoli opravljena. V dopolnitvi tožbe je tožnica celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino iztoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar toženka na to vlogo ni odgovorila. Ker so bile toženkine prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane ter so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se dejstva, s katerimi tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka mora v osmih dneh povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka do plačila. Toženkina zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da mora tožnici v osmih dneh plačati 305 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Prav tako ji je naložilo povrnitev 257,32 EUR tožničinih pravdnih stroškov s pripadki (II. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se pritožuje toženka. V laični pritožbi višjemu sodišču predlaga, da sodbo v celoti razveljavi in tožnici naloži plačilo toženkinih sodnih stroškov.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in toženki naloži v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000 EUR, teče ta gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožnica od toženke iztožuje plačilo za izdelavo letnega poročila in davčne bilance za leto 2021, povečano za DDV, na podlagi pogodbe o opravljanju računovodskih storitev.

7. Toženka je v tem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da račun z navedeno oznako ne obstaja, da ne obstaja naročilo za opravljeno storitev in da storitev ni bila nikoli opravljena. V dopolnitvi tožbe je tožnica celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino iztoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar toženka na to vlogo ni odgovorila. Ker so bile toženkine prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane ter so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se dejstva, s katerimi tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člen ZPP).

8. Toženka je šele v pritožbi konkretizirano prerekala tožničine navedbe v zvezi s sklenitvijo podjemne pogodbe, opravo dela in izdajo računa. V sporih majhne vrednosti morajo stranke vsa dejstva zatrjevati že v tožbi oziroma odgovoru na tožbo. Po tem lahko podajo še eno pripravljalno vlogo, s katero odgovorijo na navedbe nasprotne stranke (451. in 452. člen ZPP). Dejstva, ki jih navajajo, in dokazi, ki jih predlagajo izven teh vlog, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Ker torej toženka konkretiziranih navedb v postopku na prvi stopnji ni podala, v pritožbi podane navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Pritožbeno sodišče jih zato ni vsebinsko presojalo.

9. Ker se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki niso izkazali za utemeljene in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

10. Toženka je sicer zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov, vendar le-teh ni opredeljeno navedla (drugi odstavek 163. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče njeno zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka zavrnilo. Tudi sicer pa toženka s pritožbo ni uspela, zato bi morala (tudi v primeru opredeljene zahteve) sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako mora povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 250 točk (1. točka tar. št. 22 OT), materialne stroške v višini 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) skupaj znaša 186,66 EUR. To obveznost je dolžna toženka izpolniti v osmih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika in 313. člen v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa tožnici ni priznalo stroškov za sestanek s stranko, saj je ta storitev že zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.