Jedro

Sodišče prve stopnje napake pri odmeri stroškov postopka ne more popraviti s sklepom o popravi sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožnica je dolžna stranskemu intervenientu povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 58,52 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep istega sodišča opr. št. IV Pd 244/2008 z dne 8. 11. 2010 v 2. točki izreka popravilo tako, da se ta točka v celoti glasi: „Tožeča stranka je dolžna povrniti stroške postopka toženi stranki v znesku 331,91 EUR in stranskemu intervenientu v znesku 18,73 EUR, obema v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila“.

Zoper takšen sklep se stranski intervenient pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZPP, saj je o istih stroških odločilo dvakrat, enkrat s sklepom z dne 8. 11. 2010 in drugič s sklepom 25. 11. 2010. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tudi zaradi tega, ker sodišče prve stopnje vloge tožnice in tožene stranke, na katero se sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ni vročilo stranskemu intervenientu. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je meritorno odločilo o stroških postopka, o katerih je bilo na prvi stopnji že odločeno, poseglo v pristojnost pritožbenega sodišča. Obrazložitev izpodbijanega sklepa naj bi bila sama s seboj v nasprotju, saj sodišče prve stopnje najprej navaja, da je na podlagi prvega odstavka 328. člena ZPP izdalo popravni sklep, v nadaljevanju pa, da je o stroških odločilo meritorno, saj je s prvotnim sklepom stroške napačno priznalo. Podano je nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, saj vsebinsko ne gre za popravni sklep, temveč za ponovno odmerjene stroške. Stroški so stranskemu intervenientu odmerjeni v nasprotju z določbo 154. in 155. člena ZPP, saj niso bili priznani vsi potrebni stroški. Odmerjeni stroški tudi niso obrazloženi in se stranski intervenient o njihovi odmeri zato ne more določneje izraziti. Izjava stranskega intervenienta o vstopu v pravdo ne predstavlja obrazloženega dopisa iz tar. št. 39 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003), temveč gre za vlogo v smislu tar. št. 19 OT oziroma vsaj za drugo vlogo po 4. točki tar. št. 19. OT. Glede na to, da je bila izjava stranskega intervenienta obrazložena, lahko podlago za priznanje stroškov za izjavo stranskega intervenienta predstavlja le tar. št. 19 OT. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom stranskemu intervenientu tudi ni priznalo materialnih stroškov, čeprav jih je stranski intervenient priglasil v izjavi o vstopu v spor. Glede na vse navedeno stranski intervenient predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Podana je relativna bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 328. člena ZPP. Prvi odstavek 328. člena ZPP namreč določa, da predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost predpisa sodbe z izvirnikom. Iz vsebine izpodbijanega sklepa je nedvomno razvidno, da se z njim ne popravlja napake v številkah ali kakšne druge očitne računske pomote, temveč napako pri odmeri stroškov postopka, kar pa nikakor ne more biti vsebina popravnega sklepa. Tako je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da je toženi stranki neupravičeno priznalo 100 točk za pregled listin, čeprav Odvetniška tarifa (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003) takšne nagrade ne prizna. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da naj bi v tem delu šlo za pisno pomoto, vendar že razlogi, ki jih sodišče prve stopnje samo navaja, kažejo na to, da ne gre za pisno pomoto, temveč za zmotno uporabo materialnega prava. Podobno velja glede navedb sodišča prve stopnje, da je prišlo do očitne pomote pri odmeri stroškov stranskega intervenienta, ker se za izjavo o vstopu v spor in soglasje k umiku tožbe prizna 20 točk in ne 50 točk, kakor je bilo odmerjeno v prvotnem sklepu. Ne gre za napako v številki ali očitno pisno oziroma računsko pomoto, temveč za „pomoto“ glede uporabe določb OT. V prvotnem sklepu je bila nagrada za navedena dopisa očitno odmerjena na podlagi tar. št. 39/3 OT (za obrazložene dopise), v popravnem sklepu pa na podlagi tar. št. 39/04 OT (za kratke dopise in obvestila).

Institut poprave sklepa ni namenjen vsebinskemu spreminjanju odločitve, temveč le popravi napak v imenih in številkah ter drugih očitnih pisnih oziroma računskih pomot. Napaka, ki se odpravlja s sklepom o popravi, se ne sme nanašati na napako pri oblikovanje volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi odločbe. Vse „napake“, ki jih je sodišče prve stopnje popravilo z izpodbijanim sklepom, pa se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava, to je določb OT.

Sodišče je tako nepravilno uporabilo določbe ZPP o popravi sodbe, zato je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep moralo razveljaviti na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP. Razveljavitev pomeni, da v celoti ostane v veljavi sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 11. 2010. Stranski intervenient je s pritožbo uspel, zato je na podlagi načela odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, upravičen do povrnitve utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov. Za pritožbo je stranski intervenient utemeljeno priglasil nagrado v višini 125 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 57,37 EUR, k temu pa je potrebno prišteti še 2 % za materialne stroške oziroma 1,15 EUR, skupaj torej 58,52 EUR.